Pri analognih fotoaparatih je film predstavljal svetlobno tipalo kot tudi pomnilniški medij. Večina digitalnih kompaktnih fotoaparatov ima majhen pomnilnik »flash«, ki omogoča pretvorbo surove slikovne datoteke v stisnjen format, najpogosteje JPEG, in shranjevanje. Največja pomanjkljivost notranjega pomnilnika je v majhni kapaciteti, zato ima fotoaparat v večini primerov tudi režo za spominske kartice.

 

Različni fotoaparati zahtevajo določene tipe pomnilniške kartice.  Za eno iz med najpogosteje uporabljanih spominskih kartic je včasih veljala CF (Compact Flash) kartica. Danes jo že zamenjuje SD (Secure Digital), ki je precej manjša, a prav tako zanesljiva. Tip kartice, ki je kompatibilen z aparatom je večkrat odvisen od proizvajalca fotoaparata. Proizvajalci se tako odločajo za različne tipe kartic. Npr. pri veliko znamkah fotoaparatov uporabljamo SD kartico, pri podjetju Sony pa so izdelali svoj tip kartice Memory Stick.

 

Kartice se razlikujejo tudi glede na hitrost prenosa podatkov in ne le glede na tip oz. obliko.  V animaciji si lahko ogledate nekaj informacij o najpogosteje uporabljenih tipih pomnilniških kartic:

 

 

 

---

 

 

 

	P	N	trditev
			Kartice CompactFlash imajo največje kapacitete.
			Kartica SD je ena iz med najpogosteje uporabljanih pomnilniških kartic v današnjih dneh.
			Kartico MemoryStick je razvilo podjetje Sony.