Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v . Leta 1908 se je z narodno zavedno učiteljsko družino preselil v Tomaj, kjer je obiskoval šolo. Leta 1916 je začel obiskovati v Ljubljani. Že čez 4 leta je začel sodelovati v srednješolskem in v dijaških glasilih, poleg tega pa je začel izdajati tiskani dijaški list . Pri 18 letih je objavil neko svoje delo, odtlej pa je objavljal v različnih revijah. Istega leta je in na ljubljanski , vpisal študij , in pedagogike ter ob tem poslušal tudi predavanja iz , umetnostne zgodovine in . Okoli sebe je zbiral mlade literate in gledališčnike, leta 1925 pa je s to skupino ljudi prevzel mesečnik Mladina in postal njen sourednik.
Preživljal se je z in ter pripravljal zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla in ni ohranjena. V osmem semestru, leta 1926, je hudo zbolel in se vrnil k staršem, kjer je 27. maja 1926 umrl za posledicami .
Svoje delo je Kosovel osredotočil predvsem v Literarno-dramatičnem krožku Ivan Cankar, snoval literarne in kulturne načrte ter na r nastopal z načelnimi predavanji in recitacijami. Prav ta krožek je prevzel kulturno revijo .
V zgodnjem obdobju svoje ustvarjalnosti je pisal zlasti , v katerih kot motivi prevladujejo zlasti v lepoto stvarstva, lastne samote in oziroma strah pred praznoto sedanjosti ter otroška misel na . Opisuje tudi naravo, v kateri je odkrival mir in ubranost. Med njegovimi impresionističnimi pesmimi je malo čistih impresij, saj se vtisi, položaji in prizori iz zunanjega sveta mešajo z miselnimi prvinami. Za mnoge pesmi je značilno vzdušje in slutenje.
V drugem obdobju se je Kosovel seznanjal z evropsko literaturo. To obdobje zaznamuje boj za socialne, kulturne in duhovne vrednote, obsodba sodobnega življenja ter iz tega izvirajoče pričakovanje materialistične Evrope.