ZGODOVINSKI ROMAN

 

Alamut je trdnjava v v bližini mesta Kaswin, ki stoji na nadmorski višini 1220 m in je težko dostopen. Trdnjava je bila l. 1090 sedež Hasana Ibn al-Sabbaha, kjer je ustanovil versko skupino izmailcev, asasinov (kar je arabska beseda za kadilce/uživalce hahšiša). Od članov reda fedaijev (tistih, ki se žrtvujejo) so zahtevali brezpogojno pokorščino. Asasini so svojo dejavnost razširili iz Irana v Sirijo in Palestino. Izraz asasin so v Evropo prinesli križarji iz Sirije. Vodja sirskih asasinov je svojo moč ohranjal tako, da je sultana Saladina in križarje ščuval drugega proti drugemu. Perzijskjo vejo asasinov so uničili Mongoli. Alamut je leta 1256 padel. Manjše skupine asasinov pa živijo še danes v Siriji.

 

Delo se opira na starejšo orientalistično literaturo. Bartol je zgodovino uporabil po svoje.

 

 

 

Literarni vplivi

Delo predstavi fundamentalistični spopad znotraj islamskega sveta:  med izmailci  (manjšina), ki jih vodi Hasan Ibn Saba, podpirajo pa ga šiitski Iranci, na drugi strani pa Bagdad z islamskimi suniti s turškim vezirjem in sultanom na čelu. Izmailci, fanatični mladeniči, so teroristi, pripravljeni na lastno smrt, zagotavljajo Hasanu neomajno moč, vlivajo strah  množicam in poglavarjem. Pri tem pa ima odločilno vlogo hašiš.   Odločilno delo je Koran, in sicer z zgodbo o raju, ki ga doživi vsak Alahov vernik, če umre v svetem boju. Poglavar Alamuta to prepričanje spretno izrabi  kot psihološko vabo za fedajine (mladeniče fanatike. V skritih vrtovih Alamuta ustvari umetni raj in množice prepriča, da mu je Alah dal ključ do njega. Da je učinek še večji, pa uporabi tudi hašiš, ki poleg tega povzroča še telesno zasvojenost. S tem orožjem neustrašnih mladeničev uspe Hasanu razkrojiti mogočno sovražno vojsko že na psihološki ravni. Tako Hasan uniuči iransko cesarstvo  in doseže samostojnost izmailcev, s čimer pa se ne zadovolji, saj spozna neomajno moč svoje filozofije in se odpravi iskat nove cilje.   O tem je pisal že Marco POLO, Il Milione iz leta 1299, drugi literarni vir pa je bila pisatelju knjiga Roža sveta, ki jo je napisal Henry Ridger Haggard.

 Psihološki in filozofski oz. idejni roman

Bartol je delo zasnoval po načelu spoznavne hierarhije, ali kot sam pravi, od najnižjih stopenj spoznanja pripelje bralca do vrha, do spoznanja lastne omejenosti in nezanesljivosti vsega, kar vemo, do skrajne skepse.  Na najvišji stopnji spoznanja je Hasan.  On je eksperimentator z ljudmi. Sprva je bil tudi sam goreč vernik, nato streznjeni skeptik, kasneje razsvetljenec, nazadnje pa agnostik brez boga.

Pojavi se tudi volja do moči: Nič ni resnično, vse je dovoljeno!« (Tako je govoril Zaratustra. In Hasan se začne  igrati z močjo. Pravi, da je njegovo početje eksperiment  ali »preizkus človeške slepote do njenih skrajnih meja«. Nato pa vključi še (po Dostojevskem) kruto manipulacijo in oblastništvo nad ljudmi, odločitev za totalitarni sistem vladanja:  tu diktatorski demon, psihološka manipulacija, terorizem.