Celotno besedilo

Celotno besedilo – obnova

naloga Dopolni.

Novela se začne s pripovednim okvirom. Pripovedovalec – nam pove, da se v njihovi vasi ljudje niso nikoli ukvarjali s . Omenjali so jo le takrat, kadar so hoteli omiliti kakšen nesrečen dogodek. Njega je te vrste sreča doletela , ko se je s svojimi prijatelji kot sedemletni deček igral v kašči. Igrali so se vojno, stare kolovrate pa so uporabljali kot topove. Naenkrat sta se dva topova preveč približala in eden se je raztreščil na koščke. Velik lesen kos ga je zadel v . Mati mu je najprej skrbno oprala obraz, nato pa s strahom privzdignila oteklino, ki mu je visela čez oko. Ko je videla, da je oko celo, je zavzdihnila, da je imel pripovedovalec srečo, da ni bil ob oko. Zaradi tega neljubega dogodka je bil zvečer še , mati pa je vse stare kolovrate, ki so še ostali v kašči. je bil posebne vrste vaščan. Nekateri so menili, da se mu kolesca v glavi vrtijo narobe. Njegov moto je bil: prej ali slej te bo doletela . Zanj je skrbela mati, zato je bil otrok do svojega leta. Živela sta v najbolj čisti hiši v vasi, mati pa je poskrbela za denar, hrano in vse, kar je bilo potrebno za normalno lepo življenje. A pri štiridesetih je Strežku mati umrla. Revež se je nekaj časa klatil naokoli in ljudje so mu dajali , a sčasoma so se ga naveličali. Začeli so ga prepričevati, da si mora poiskati , ki bi mu nadomestila mater. Ko sta prišla v njegovo hišo kramarja, ki sta redno prihajala v vas in prenočevala pri Strežkovih, sta mu obljubila, da mu pripeljeta ženo, on pa se je le nasmehnil in dejal, da bo tudi njega doletela sreča. Že za pusta se je Strežek poročil z deset let mlajšo . Bil je vesel, srečen in ponosen na svojo ženo. Že jeseni pa se je Katarini rodila hčerka . Vaške klepetulje so govorile, da je mnogo prezgodaj, da bi bila lahko Strežkova in da je Tinka najbrž plod enega izmed kramarjev. Strežek je te govorice poslušal, a ko je Katarini izrazil dvom, ga je ta tako milo pogledala, da je Strežek ostal brez besed. Bil je presrečen, da ima otroka, in iz njega je kar žarela očetovska ljubezen. Ko je Tinko gledal v zibki, kako se je smejala, je bil prepričan, da bo tega otroka doletela velika . Tinka je rasla in kmalu ji je bilo šest let. V šolo je hodila s pripovedovalcem. Bila je vedno , čeprav ji v šoli ni šlo ravno najbolje. Ciril je bil pravo nasprotje. Kadar koli je bil poklican, se je pričel jokati. Ko pa je bil enkrat poklican, je pogledal Tinko, ta pa je nakremžila obraz in se delala, kot da joka. Ciril je bil tako jezen, da je po uri stekel za njo in jo zlasal. A to je bil začetek njune skrivnostne . Naslednji dan jo je Ciril v cerkvi neprestano gledal in zato jih je takoj po maši dobil od župnika po glavi, pa tudi mati mu ni prizanesla. Najbolj pa mu je bilo hudo, ker je trgovka Pavla ugotovila, da je pogledoval proti Strežkovi Tinki. Naslednje leto so otroke razdelili na »dedce« in »babe«. Ciril in Tinka se nista imela več priložnosti videvati in pogovarjati. A vselej, ko so si skočili v lase, se je Ciril ruval s Tinko. Zdelo se mu je, da je v tem boju Tinka prav rada sodelovala. Minila so štiri takšna leta in končala sta osnovno šolo. Oče je Cirila poslal v srednjo šolo v . Tako se je Ciril le redko vračal v domačo vas in s Tinko se nista videvala. Nekega dne je profesor Cirilu razlagal, kaj je to sreča, in spomnil se je že skoraj pozabljene Tinke. Trdno je sklenil, da bo med počitnicami hodil s Tinko. Tinka pa je medtem dobila delo v in Strežek je bil zelo vesel. Zopet je govoril, kakšna sreča jo je doletela. Prišle so počitnice, Ciril pa je večino časa preživel . Mati mu je zbolela in bil je pri njej, med ljudi pa ni hodil, ker so menili, da je ošaben. Nekega dne, ko je lovil ribe, ga je nekdo prijel z rokami čez oči. Bila je Tinka. Ciril je bil zelo sramežljiv in na Tinkina vprašanja je odgovarjal le z nujnimi besedami. Kmalu je Tinka odšla in Ciril je zopet ostal sam. Jeseni se je na vasi zopet zgodila senzacija. Tinka je bila . Zlobni jeziki so govorili, da so za to krivi vojaki. Vse mogoče se je šušljalo, Ciril pa je moral oditi nazaj v Gorico. Spomladi je Tinka rodila deklico, ki je bila . Strežek je spet obrnil vse na svoje. Vsem je povedal, da je imela srečo, ker je tako mlada rodila in bi lahko bila . Odtlej pa o Tinki ni bilo več veliko govora. Nekaj časa je sploh ni bilo na spregled in menili so, da se odpravlja od doma. In res je nekega dne zapustila rodno hišo in bebavega otroka, ki so ga vsi klicali Sreča. Tinkina mati je od žalosti , Strežek pa je s svojo filozofijo, da jo bo zdaj končno doletela sreča, mirno živel naprej. A vendar je imel na glavi nenormalnega otroka, ki ga je počasi uničeval. Otrok se je neprestano zaletaval v ljudi, tako da ga je moral Strežek sprva vezati na posteljo, kasneje pa celo zapirati, kadar je hotel kam oditi, da bi kaj zaslužil. Tinka je čez čas začela pošiljati domov in pisma, da pride spomladi domov, a le Strežek je v to verjel. Minilo je kar nekaj pomladi, Ciril je prišel iz šole in iz zapora domov. Ko je spraševal, kako je s Tinko, ni nihče natančno vedel niti, kje se nahaja. Nekateri so govorili, da je v Trstu, drugi, da je v Milanu in da dela pri regimentu. Ciril je nato odšel na delo in zadnjič je za Tinko slišal prek pisma. Oče mu je pisal, da je trenutno v finančnih težavah, vendar da od njega ne zahteva ničesar. Pisal mu je tudi, da je Tinka končno prišla nazaj domov, a je nekega večera s pobegnila v širni svet. Čez nekaj dni pa so divjale poplave in Tinko so s Srečo našli v Podselih. Strežek pa ni izgubil upanja in spet je povedal, da je imela srečo, ker ji sedaj ni treba več trpeti. Tudi Ciril se je nalezel Strežkovega optimizma in očetu domov odpisal, naj ne skrbi, da ga bo slej ko prej doletela .