10. Odgovori, razmisli, dopolni.

 

Preberi odlomek.

 

Moral sem se vdati ... moral sem biti skromnejši, bolj otročji ... moral sem začeti tam, kjer je bilo vse trdno in navadno ... moji prvi potepi po ulicah in nasadih, trgovine, izložbena okna ... prodajalec sončnih naočnikov, ki je govoril francosko ... prodajalec balonov, ki je bil Italijan, branjevec s sladkorčki v obliki renskih čolnov, ki je bil švicarski Nemec ... Obiski živalskega vrta in kako so se mi cebre, konjiči, lame zdeli ljudje, ki so si nadeli samo živalske maske do ramen, kajti za izrezi mask so se premikale človeške oči ... Karnevali z velikim vozovi in šemami, trakci in papirnati krogci, ki so padali na pustne povorke ... Vodnjaki v Baslu ... bilo jih je najmanj sto, pri vsakem sem pil iz korca, dokler si nisem nakopal tako hude pljučnice, da sem moral v bolnišnico ... Življenje v bolnišnici tik ob Renu, iz katere sem nekega dne pobegnil domov ... in potem leto dni zdravilišča v Urachu ... plava hiša z zdravniki in nunami in nikoli nobenega obiska od doma ... slutil sem, kako veseli so, da so se me rešili, ker sem bil preveč živ in ker sem vselej sumil, da bi bila Vati in mama moja prava starša ... Dve leti sem bil samo bolnik, nič drugega ... enkrat tak, ki je bil privezan samo na posteljo, drugič okrevanec, ki je lahko vstajal in hodil v halji naokrog ... Mladi zdravnik iz Nemčije, ki  so ga pacienti zmerjali s »Hitlerjem« in ki se mi je smilil ... zato sem ga iskal po refektorju, kjer je jedel sam, ko so poobedovali vsi, da bi ga z rezanjem obrazev in šalami potolažil, razvedril ... (odlomek)