Antidrama

Absurdna dramatika je brez prave karakterizacije, ni psihološko ali kako drugače motivirana. Dramatiku ne gre za prikaz njenega dejanja ali konflikta z drugo osebo, saj ta vanj ne more aktivno poseči in na dogajanje nima nobenega vpliva. Osebe gredo v smer tipov, marionet. V imenih in poklicih so posplošene. Niso umeščene v nek zgodovinski kontekst, niti niso nosilci določenega družbenega položaja.

Dramski jezik

Dialog ne opravlja vloge sporazumevanja, komunikacije, izmenjavanja informacij. Je obrat stran od jezika. Sestavljajo ga nesmiselne izjave, blebetanje, prazno govoričenje. Dramske osebe govorijo druga mimo druge, so nerazumljene. 

 

Snovi, motivi, teme

Dramatika absurda izhaja iz filozofskega spoznanja, da absolutne resnice ni, da je bog mrtev, čemur sledi nihilizem. Človek je v takem svetu brez opore, zato čuti odtujenost, strah, brezizhodnost, nasilje. Je brez ciljev in idealov, zato mu preostane le še čakanje med rojstvom in smrtjo – le to dvoje je gotovo. Kljub temačnim snovem, te drame delujejo komično. Kategorija tragičnega in komičnega se prepleta.

 

Označi absurdne elemente. (Če boš kliknil na prave, se bodo obarvali roza.)

 

 

Norci so organizatorji revolucije.

 

Manca je noseča z Mirkom.

 

Norci v brivnici organizirajo glavni štab.

 

Študentje v sobi gospodarju slečejo hlače in ga postavijo na sonce.

 

TINE: In jaz! Naj živi Evropa! Naj živi učinkovitost! Naj živi sanskrt! Naj žive rože! Naj živi moja teta!

 Ideja: revolucija ni rešitev, ker nujno vodi naprej v nasilje.

 

Celotna igra je ironija na temo revolucije, parodija na resne politične drame. Revolucionarji so norci. Skozi samo besedilo se pokaže relativizacija vrednot, ki jih izkazujejo politična gesla. Človek je žrtev revolucije, nasilja. Igra konča mit kakršnekoli zgodovinske akcije. Pokaže, da je akcija nesmiselna, revolucija pa je igra norcev.