Napiši polemiko na Blatnikov odgovor v intervjuju, objavljenem v Literaturi (36/37, junij-julij 1994; ponatisnjeno v Literaturi 150, december 2003) in na spletni strani http://www.andrejblatnik.com/intervjuji-literatura150.html.

 

Literatura: V bližnji preteklosti je padla obsodba, da je materinščina ogrožena. Le to še ni jasno, kdo je kriv, kdo jo ogroža in kakšna bo kazen. Kaj bi k temu dodalo eno najbolj veščih, izbrušenih, besedozakladnih - in tudi, kar se slovničnih zakonitosti tiče, skorajda nezmotljivih - peres?

 

Blatnik: Oprosti, še zdaleč nisem slovnično nezmotljiv, to Slovenec pravzaprav sploh ne more biti, saj slovničarji popravljajo drug drugega, in vsak še sebe samega, brez premora. Povsem resno bom rekel, da je to tudi eden poglavitnih razlogov, da je slovenščina ogrožena. Kajti ogrožena nemara res je, če je nihče ne zna, in znati je nihče ne more, ker je veliko prezapletena. Slovenski slovničarji kažejo fenomenalno voljo, da bi uzakonili vse drobne jezikovne posebnosti, drugi jeziki pa jih skušajo odpravljati, vsaj kar se jezikovnih normativov tiče. Zato bomo v angleškem srednješolskem spisu našli le malo napak, v kaki diplomi na slovenščini pa jih bo nemara mrgolelo. In ob tem pisnega izražanja že v našem izobraževalnem procesu, kaj šele kje drugje, skorajda ni več, študentje humanistike v celem študijskem procesu napišejo eno, dve pisni nalogi. V Ameriki se take reči pišejo iz tedna v teden in potem nič čudnega, da časopisi in založbe ne potrebujejo lektorjev.

 

Viri

Avtorica: Mojca Osvald, prof.