7. Preberi besedilo z različnim registrom.

 

Šli sta dalje, hodniki so bili temni in samotni. Prišli sta mimo visokega okna, ki je bilo zagrnjeno samo napol z belim zagrinjalom. Pred oknom je bila nizka klopica; mati je pokleknila, Malči je pogledala skozi okno v polumrak. Iz polumraka so se zasvetile najprej široke bele perotnice na glavi usmiljenke, ki je sedela prav blizu okna pred harmonijem. Glava je klonila, obraz je bil kakor iz mramorja, tudi ustnice so bile čisto bele, bolj bele kakor svetlo platno perotnic. Oči so bile polzaprte, mirne kakor ves obraz in kakor polumrak tam doli. Roka se je dotaknila tipke, in samoten glas, kakor iz daljne daljave, se je zazibal v zraku, padal je polagoma, izgubil se tja dol v temò. Iz teme se je svetlikala luč; visoko dol od stropa je visela na srebrnih verižicah srebrna svetilka, razsvetljevala je veliko podobo Matere božje, ki je segala od stropa do oltarja. Mati božja, v dolgem, sinjem, z zlatimi zvezdami posutem plašču je stala na zemlji, bleščeča bela noga je gledala izpod zlatoobrobljenega plašča. Noga pa je počivala na ploščati glavi velike zelene kače, ki se je vila okoli zemlje, objemala jo trikrat v strašnem in gnusnem kolobarju.    (I. Cankar,Hiša Marije Pomočnice)

 

 

8. Bodi pozoren/-na na govorjenje svojih sošolcev/sošolk in barvo njihovega glasu v različnih situacijah (strah pred spraševanjem, testi; prehlad; žalost; jeza; veselje … )

 

9. V slovarski obliki izpiši vsa imena bitij - brez ponovitev.

 

a)

Ko je poganski Slovan naslovil svojo molitev v nebo in rekel: “Nebo, ti me vidiš! Nebo, ti me slišiš!” ni uporabil metaforičnega izraza. Mislil je na nebo kot na boga, najvišje bitje.
Kasneje, ko so antropomorfični elementi prodrli v primitivno religijo poganskih Slovanov, so personificirali nebo, poimenovano kot Svarog. Korenina imena (svar - svetel,čist) izvira iz sanskrita. Nebo (Svarog), je dal življenje dvema sinovoma, sinu Sonca – Daždbog - in sinu ognja - Svarogič.
John Malala, bizantinski kronolog, povzema mitološko kozmogonijo poganskih Slovanov v teh besedah:
Svarog je vladal nad svojim sinom, Soncem, imenovanim Dažbog, in drugim sinom, Ognjem, imenovanim Svarogič, ki je omenjen v delu prastarega avtorja, imenovanega “neznan oboževalec Kristusa", ki je govoril o poganskih Slovanih.

 

 

b)

Zevs velja za najbolj plodnega očeta, ljubimca boginj in prelepih zemeljskih žena. Kljub temu da je poročen, njegovo zakonsko življenje kalijo prepiri zaradi zakonske nezvestobe. Poročen je s svojo starejšo sestro Hero, katera mu je rodila Aresa, Hefajsta in Hebo. Titanka boginja Temis mu je rodila Hore, Moire in Nimfe. Titanka boginja Mnemosine mu je rodila devet muz.
Hči titanov Koia in Foibe Leto mu je rodila Apolona in Artemido.
Hči titanov Diona mu je robila Afrodito. Boginja Demetra mu je rodila Presefono. Hči Atlesa Maio mu rodi Hermesa. Svojim zemeljskim ljubicam se je približal kot bog, človek, žival ali kot zlati dež;
Alkmeno je zapeljal v podobi njenega moža Amfitriona, Alkmena pa mu je rodila Herkula.
Danao je zapeljal v obliki zlatega dežja, ta pa mu je rodila Perzeja. Europo je kot bik odvedel na Kreto, kjer mu je nato rodila Minosa, Radamantisa in Sarpedona. Ledo je zapeljal kot labod, ta pa mu je rodila Heleno in Dioskura (Dvojčka). Antiopo je zapeljal v obliki satira, ta pa mu je rodila dvojčka Amfiona in Zeta. Semela mu je rodila Dioniza.