Pisateljev slog in upoštevanje Levstikovih napotkov
Simon Jenko pripoveduje zgodbo poredno, nekateri bi rekli, da je šegav, hudomušen. Tudi on se posmehuje nerodnemu in neumnemu kmečkemu fantu, vendar pri tem ni nesramen, ampak prikupen in posreden. Pravzaprav računa na izobraženega bralca, ki bo do junaka prizanesljiv. V tej točki se je od Levstikovega programa nekoliko odmaknil (vendarle olikan izobraženčev humor, delo je namenjeno izobraženemu bralcu), sicer pa je upošteval njegova priporočila.
Sporočilo: tragikomično
Bralec se Tilki in njegovim nerodnostim sicer smeji, vendar v resnici tak človek ni smešen, ampak se nam zasmili, ker ne obvlada situacije. Tako je hkrati komičen in tragičen obenem - tragikomičen. Še najbolj se tega zavemo na koncu, ki napoveduje, da bo Tilka ostal sam, nekoč tudi brez matere in očeta, ki zdaj še skrbita zanj.
Preberi zadnji del besedila in napiši drugačen konec.
Jaz nimam drugega pristaviti ko besede starega Rimljana, da namreč »in magnis et voluisse sat est«, ali kakor je Tilka pozneje včasih to poslovenil: »za las je manjkalo, pa bi se bil kmalo oženil.«
Jezik
Jezik v tem delu je težje razumljiv. Pa ne le zaradi starosti ali arhaizmov, temveč zaradi posrednega, pesniškega pripovedovanja in humorne perspektive.
Npr.:
Adamovi sinovi - fantje, moški
turnček - del pipe
popred - pred tem
znabiti - mogoč
