V besedilu popravi začetnice pri poimenovanjih bitij. S klikom na prvo črko v besedi označi mesto, kjer je začetnica uporabljena napačno. Če si izbral pravo črko, se bo obarvala zeleno.

 

Nordijski mitološki svet

V nordijski mitologiji poznamo tri »rodove« Božanstev: Aze, Vane in Velikane Jotane. Lahko rečemo, da med Azi in Vani ni večjih razlik, saj so se po dolgotrajni medsebojni vojni, ki se je sicer končala z zmago Azov, pomirili, izmenjevali talce, medsebojno poročali in skupaj zavladali. Azi in Vani so v splošnem sovražniki Jotanov; ti se lahko primerjajo s titani ali giganti iz grške mitologije, zato jih navadno označujemo kot velikane. Azi so sicer potomci Jotanov in se, prav tako kot Vani, medsebojno poročajo z njimi. Poznamo dve glavni vrsti Velikanov: velikane mraza in velikane ognja. Škrati elfi so bili navadno na strani Bogov in prijazni ljudem.

Poleg naštetih poznamo še mnoga druga nadnaravna bitja. Fenrir je ogromen volk, Jormungand pa morska kača ali črv, navit okrog sveta. Ti dve pošasti sta opisani kakor potomca Lokija, Boga goljufa, in velikana. Bolj prijazni bitji sta Hugin in Mugin (misel in spomin), krokarja, ki obveščata glavnega boga odina o dogajanju na Zemlji, in Ratatosk, veverica, ki hiti med vejami svetovnega drevesa, jesena Ygdrasila.

Kakor pri številnih drugih politeističnih verstvih v nordijski mitologiji primanjkuje dvojnosti dobrega-zla iz bližnjevzhodnega izročila. Tako loki v splošnem ni nasprotnik bogov, čeprav je v zgodbah pogosto maščevalen do Thora. Velikani niso tako zli, kakor so grobi, hrupni in necivilizirani. Dvojnost, ki obstaja, ni nasprotje dobrega in zla, temveč nasprotje reda in kaosa. Bogovi predstavljajo red, velikani in pošasti pa kaos in nered.

 

Prirejeno po: http://sl.wikipedia.org/wiki/Nordijska_mitologija.