Plastične, papirnate ali bio?

Piše Marjetka Conradi

SEVEDA, VREČKE. VREČKE, V KATERIH IZ TRGOVINE PRINESEMO HRANO. VREČKE, KI JIH VETER NOSI SEM TER TJA PO ULICI. VREČKE, KI SE VALJAJO V JARKU OB CESTI.

1. Vrečke, ki onesnažujejo naravo, naš planet in negativno vplivajo na kakovost našega življenja. V Sloveniji porabimo več kot 600 milijonov vrečk na leto. S takšnim trendom bomo že čez nekaj let z vrečkami lahko pokrili vso državo.
2. Vodilno vlogo na trgu imajo plastične (polietilenske) vrečke, saj se odlikujejo po visoki uporabni vrednosti in nizki proizvodni ceni. Kljub številnim prednostim pa, skupaj s še drugimi plastičnimi izdelki, veljajo za enega hujših onesnaževalcev narave. Večine plastičnih vrečk namreč ne reciklirajo, njihova razgradnja pa v naravi v povprečju traja dobrih sto let. Kot zanimivost naj omenim, da sredi Pacifiškega oceana lahko najdete »plastični otok«, (ne)naravno zbirališče plastičnih odpadkov, ki po velikosti presega dvakratno površino Združenih držav.
3. Plastične vrečke so zaradi negativnih učinkov na okolje nekdaj želeli delno nadomestiti s papirnatimi. Vendar se je izkazalo, da papirnate vrečke do narave niso nič bolj prijazne od plastičnih. Onesnažijo celo 50 odstotkov več vode in zraka v primerjavi s plastičnimi, za njihovo recikliranje porabimo skoraj 90 odstotkov več energije, polega tega se tudi papir v naravi zelo počasi razgrajuje.
4. V želji po ohranjanju narave se je v zadnjih letih povečalo število raziskav, usmerjenih v proizvodnjo razgradljivih in biorazgradljivih vrečk. Te imajo povsem enake mehanske lastnosti (npr. nosilnost, odpornost proti obremenitvam, raztegljivost) kot običajne polietilenske. So pa okolju prijazne, saj se v nasprotju z običajnimi polietilenskimi pod določenimi pogoji razgradijo na majhne delčke, ki se vrnejo v naravni snovni krog in narave tako ne onesnažujejo.
5. Razgradljive vrečke se v naravi razgradijo s kemijskim procesom razgradnje. V tem procesu se večje molekule razbijejo na več manjših molekul ali delcev. Običajno se pojavi t. i. oksidacijska razgradnja, v kateri se atmosferski kisik vrine v kemijsko strukturo plastike. Kemijske vezi se začnejo spreminjati in trgati, plastika pa izgubi svojo trdnost in postane krhka, dokler ne začne razpadati na čedalje manjše molekule oz. delce. Ko postanejo delci dovolj majhni, jih mikroorganizmi predelajo podobno kot v biorazgradljivih vrečkah. Ker je ves proces kemijske razgradnje še vedno precej počasen, ga pogosto pospešijo umetno, z gretjem plastike, obsevanjem z UV-svetlobo ali mehansko, npr. s stiskanjem.
6. V biorazgradljivih vrečkah za hiter in učinkovit razpad oz. razgradnjo poskrbijo mikroorganizmi, kot so bakterije, alge in glive. Biorazgradljive vrečke se pod vplivom sončne svetlobe in toplote ali v vodi razdrobijo na mikrodelce, ki jih mikroorganizmi pretvorijo v biomaso, ogljikov dioksid in vodo. Ti razpadni produkti so seveda v naravi neškodljivi, biomasa je odmrl organski material, primeren za rast rastlin, ogljikov dioksid pa rastline uporabijo v procesu fotosinteze.
7. Prve biorazgradljive vrečke so se na trgu pojavile že pred desetimi leti, sestavljene pa so bile iz smole, ki je vsebovala polietilen, škrob in težke kovine, kot so kadmij, svinec in berilij. Danes poznamo več vrst biorazgradljivih vrečk. Narejene so lahko iz naravnih polimernih materialov, kot je npr. koruzni, krompirjev ali tapiokin škrob. Te vrečke so primerne celo za kompostiranje, vendar je njihova proizvodnja za zdaj še predraga. Najbolj razširjene so biorazgradljive vrečke iz polipropilena ali polietilena s posebnim ekološko neoporečnim dodatkom, ki v ustreznih razmerah sproži in pospeši razgradnjo vrečke do mikrodelcev, ki »nahranijo« mikroorganizme. Takšne vrečke ohranijo svojo funkcionalnost približno eno leto, nato se začnejo drobiti. Če boste svojo biorazgradljivo vrečko skrbno pospravili in nanjo pozabili, ne bodite presenečeni, če boste čez nekaj časa našli namesto vrečke le kupček prahu.
8. Čeprav biorazgradljive vrečke pomenijo korak naprej k sožitju z naravo, smo še vedno mi tisti, ki odločamo, kako se bo razvijalo naše okolje. Če bomo poslušali naravo, nam bo hvaležna, mi pa bomo dihali boljši zrak. ■

Vir: http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Polet.