Zvok je v naravi v analogni obliki, v obliki valovanja in je neprekinjen. Ker v računalniku potrebujemo digitalno obliko, moramo analogni signal zvoka pretvoriti v ustrezno digitalno obliko. 

 

Slika: Zajemanje zvoka (klikni za povečavo)

 

 

Pri zvoku se srečamo s pojmi kot so frekvenca vzorčenja (ang. sampling frequency), hitrost zajema (ang. bitrate) in stiskanje (ang. compression).

 

Frekvenca vzorčenja

Postopku pretvorbe analognega signala v digitalno pravimo vzorčenje, ki jo opravimo s pomočjo analogno/digitalnih pretvornikov. Pri vzorčenju moramo izbrati vzorčevalno periodo (T), ki določi časovni razmik med posameznimi vzorci. Za zvok ponavadi uporabimo naslednje frekvence vzorčenja – 44,1 kHz, 32 kHz, 22,05 kHz in 11,025 kHz. Frekvenca vzorčenja 44,1 kHz označuje CD-kakovost, medtem kot 32 kHz predstavlja radijsko kakovost zvoka. 

 

Hitrost zajema

S hitrost zajema povemo koliko fizičnega prostora namenjamo zapisu ene sekunde zvoka in jo izražamo v bitih. Pri hitrosti zajema 384 Kb/s, na primer, dobimo CD-kakovost zvoka, medtem ko s 192 kB/s dobimo kakovost stereo radijskega programa.

 

Stiskanje

Ker pri digitalizaciji potrebujemo zelo veliko fizičnega spominskega prostora potrebujemo stiskanje. Poznamo brezizgubno in izgubno stiskanje. Pri izgubnem stiskanju algoritem odstrani tiste informacije izvornega zvoka, ki jih človek ne bi zaznal in s tem zmanjša velikost dokumenta. Po standardu MPEG poznamo tri različne vrste stiskanja; nivo 1 - faktor 4:1, nivo 2 - faktor 6:1 do 8:1 in nivo 3, ki ima faktor stiskanja od 10:1 do 12:1. Primer: zapis zvoka v priljubljenem formatu MP3 pri vzorčenju 128 Kb/s ponuja razred stiskanja okoli 11:1.

 

ANIMACIJA - Analogno-digitalna pretvorba

 

---