Spletne aplikacije za podporo skupinskemu delu (Collaborative Web applications)
Vključitev uporabnikov v gradnjo spletnih vsebin (Web 2.0 spletne aplikacije - Social Web)
Tehnologije Web 2.0
Pomensko in storitveno usmerjen splet (Web 3.0 spletne aplikacije – semantic Web)
Spletne strani so trenutno narejene zgolj za uporabo s strani ljudi (rezultat, ki ga dobi brskalnik je dokument HTML). Prav zaradi tega imajo računalniški programi s prepoznavanjem in uporabo takšnih podatkov težave. Ideja pomenskega spleta je, da s pomočjo različnih tehnologij organiziramo podatke tako, da bodo pripravljeni za strojno obdelavo v smislu "razumevanja pomena" podatkov in posledično samodejnega sklepanja nad takimi podatki. Sredstvo za dosego tega cilja so metapodatki, ki govorijo o podatkih. Kot že samo ime pove, je bistvo pomenskega spleta medsebojno povezovanje pomenov (semantike) in ne več sintaktičnih gradnikov stvari (virov, dokumentov, vsebin). Pomene povezujemo v pomenske mreže (npr. Wordnet [2]). Zapis znanja v obliki pomenskih mrež dosežemo tako, da splošno poznana dejstva opisujemo s pomočjo že poznanih dejstev v obliki enostavnih trdilnih stavkov (osebek – povedek – predmet). Da bi to dosegli, potrebujemo standardiziran način poimenovanja in iskanja pojmov, standardiziran način za opisovanje pojmov, standardne slovarje in standardiziran način določanja pomena. V ta namen največkrat uporabljamo označevalne jezike, ki temeljijo na XML. Za opis dejstev se v večini primerov uporablja jezik RDF [4]. Za povpraševanje po njem jezik SPARQL [5]. Znanje opisujemo s pomočjo ontologij s katerimi formalno opišemo koncepte domensko specifičnega področja z namenom, da zagotovimo strukturne in pomenske opredelitve vsebine. Ontologije nas »opremijo« z načinom za zajemanje razumevanja pojmov. Uporablja jih lahko tako človek kot programi za pomoč pri izmenjavi informacij. So formalna struktura, ki podpira izmenjavo in ponovno uporabo znanja. Preslikovanje (mapping) med različnimi ontologijami je pomemben proces pri medsebojnem povezovanju posameznih vsebin skozi njihove identifikacije s podobnimi pomenskimi koncepti. Za definiranje ontologij se najpogosteje uporablja jezik OWL [6].
Slika 1: Grafični prikaz ontologije in dela pomenskega slovarja, ki opisuje koncepte, in primerke iz dela domenskega področja delovanja javne uprave
Ontologija (slika 2) je sestavljena iz končnega seznama pojmov(konceptov – npr. vloga), relacij med pojmi ( npr. vlogo sprejme občina) in primerkov pojmov (npr. Univerza v Mariboru je primerek od koncepta Podjetje). Pojem predstavlja koncept (razred ali objekt) v domeni ali področju. Pomembni koncepti na področju javne uprave so uslužbenec, vloga, odločba, pravni akt, stranka, organizacijska enota. Relacije med koncepti so prikazane hierarhično. Ontologije ne vsebuje le relacij med razredi in podrazredi ampak tudi lastnosti (npr. »X izdaja odločbo Y«), omejitve (npr. »samo uslužbenci, ki imajo opravljen izpit iz poznavanja upravnih postopkov lahko izdajajo odločbe), razdruževanja (npr. »uslužbenec, stranka v postopku, ki ga vodi uslužbenec«) ter specifikacije logičnih relacij med objekti (npr. »Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči izdaja odločbe za plačilo komunalnega prispevka.«).
Pomenski slovar (njegov del na sliki 2 je levo na vrhu slike) vsebuje koncepte, ki so med seboj povezani v hierarhično organizirano strukturo konceptov. Določen koncept ima lahko nadpomenke (angl. hypernym) ali podpomenke (angl. hyponim). Primer nadpomenke od »komunalni prispevek« je »plačilo takse«. Primer podpomenke od »plačilo takse« pa je »komunalni prispevek«. Koncepte lahko razvrščamo v več hierarhij sočasno. Pomenski slovar vsebuje tudi koncepte, ki predstavljajo protipomenke (angl. antonym). Primer potipomenke besede »bel« je »črn«. Nekatere besede predstavljajo skupek delov znotraj celote (angl. meronym). Primer delo hiše so okna vrata in stene. Kadar gre za dvoumnost, pri kateri so različni pomeni besede med seboj povezani, govorimo o polisemiji ali večpomenskosti (npr. beseda „miška”, ki je lahko del računalnika ali glodavec). Najbolj ohlapna so asociativna razmerja, ki povezujejo besede iz istega pomenskega polja (npr. državni uradnik <-> vloga). Največ podobnosti med pomensko povezanimi besedami izkazujejo sopomenke oziroma sinonimi. Na vsak koncept lahko vežemo več sopomenk (npr. sopomenke vodja, šef in direktor predstavljajo uslužbenca, ki vodi organizacijsko enoto). Besede so sopomenke, če jih je v besedilu mogoče zamenjati, brez da bi pri tem spremenili njegov pomen.