Ob koncu šestdesetih let je ameriška vojska odkrila prednosti in možnosti računalniških povezav, a tedaj prav gotovo še nihče ni slutil, da se bo to omrežje tako hitro razširilo. Internet izvira iz omrežja ARPANET (Advance Research Projects Agency NETwork), ki so ga ustanovili leta 1969 z namenom, da bi pomagalo raziskovalcem v hitrejši izmenjavi različnih informacij. ARPANET je postal pomembno orodje, ki je omogočalo delo na oddaljenih računalniških sistemih, prenos datotek, elektronsko pošto in izmenjavo informacij po interesnih skupinah t.i. distribucijskih seznamih. Internet je začel delovati leta 1983, ko se je ARPANET razdelilo na dve sestavni Internetovi omrežji MILNET (MILitary NETwork) in ARPANET. Vsako je dobilo številko omrežja in z namestitvijo pretvornikov je bilo omogočeno usmerjanje paketov med njima. Po nalogu DCA (Defence Communication Agency) so morali vsi računalniki priključeni na ARPANET uporabljati TCP/IP protocol za izmenjavo sporočil. Tako so obstoječemu omrežju brez problemov priključili nova omrežja in pretvornike. Sestavna dela Interneta MILNET in ARPANET sta se večala, priključena so bila tudi ostala omrežja, ki opravljajo funkcijo hrbtenice (network backbone). Eno izmed njih je bilo CSNET (Computer and Science Network) ustanovljeno leta 1981 z namenom, da se izboljša sodelovanje med raziskovalci inženirji in računalniškimi strokovnjaki v ZDA. CSNET je omogočalo dostop do Interneta tistim, ki jim nista bila dostopna ARPANET ali MILNET. Danes se je CSNET razširilo in vključuje inštitucije povezane z znanostveno raziskovalnim delom in ameriškimi univerzami in je eno izmed mednivojskih omrežij, ki sestavljajo NSFNET. Julija 1986 je NSFNET prevzelo vlogo storitve mrežne hrbtenice in je omogočalo komunikacijo med superračunalniškimi centri. Uporaba storitev, ki imajo uporabljajo za prenos podatkov protokol TCP/IP (telnet, ftp, gopher e-pošta) se je razširilo na akademsko in komercialno področje, kajti prej so bile te storitve dostopne le za vladne raziskave. NSFNET je eno izmed večjih delov Interneta, je omrežje omrežij, ki povezuje univerzitetna in komercialna omrežja. Od leta 1983 je število priključenih omrežij na Internet rastlo eksponentno. Leta 1985 jih je bilo približno sto, 1987 dvesto, 1989 petsto, januarja 1990 pa je to število narastlo na 2218 omrežij. 31.12. 2009 je bilo v Internet vključenih preko svojih lokalnih računalniških omrežij že prek 1,802,330,000 uporabnikov (vir World Internet Users and Population Stats - http://www.internetworldstats.com/stats.htm, obiskano 21. 5. 2010).
Brez Interneta si ne moremo več zamisliti nakupov, našega dodatnega izobraževanja, doseganja za nas zanimivih informacij, plačevanja računov, načrtovanja potovanj, poslušanja radijskih programov in glasbe, gledanja televizijskih novic in videa, komuniciranja s prijatelji, igranja računalniških iger itd. Internet je začel spreminjati celo smisel dela, da ne rečemo življenja. Bistvo vključevanja v omrežje je v našem aktivnem soustvarjanju dogodkov, saj uporabnik informacije soustvarja (npr. Wikipedia, spletni dnevniki, spletni forumi, klepetalnice, brezplačni sistemi za publiciranje vsebine (npr. FaceBook, Myspace, live.com, spaces.msn.com, flickr, YouTube...)), Uporabnik lahko tudi priporoča informacije drugim (Blink, Del.icio.us, Digg, Furl, Google, Simpy, Spurl, MyYahoo, MyWeb...). V tem prostoru so dobili možnost tudi časopisi, saj se je njihova dosedanja dvodimenzionalna informacija s statičnim besedilom in statično grafiko, v elektronski obliki tako imenovanih „on-line elektronskih časopisov“ razširila z možnostmi animacije, videa in avdio posnetkov. Danes že skoraj vse radijske in televizijske postaje ponujajo svoj program preko interneta. Vse več dogodkov pa se tudi neposredno prenaša preko interneta (zelo dober primer so direktni prenosi različnih športnih tekmovanj, koncertov ali izobraževalnih dogodkov ). Preko interneta se lahko pogovarjamo s prijatelji (sistemi takojšnjega sporočanja, videokonferenčni sistemi, IP telefonija, IRC),
Na razvoj in delovanje Interneta pomembno vplivajo naslednje organizacije: