Plastične, papirnate ali bio?
Piše Marjetka Conradi
SEVEDA, VREČKE. VREČKE, V KATERIH IZ TRGOVINE
PRINESEMO HRANO. VREČKE, KI JIH VETER NOSI SEM TER TJA PO ULICI. VREČKE, KI SE
VALJAJO V JARKU OB CESTI.
1. Vrečke, ki onesnažujejo naravo, naš planet in negativno
vplivajo na kakovost našega življenja. V Sloveniji porabimo več kot 600
milijonov vrečk na leto. S takšnim trendom bomo že čez nekaj let z vrečkami
lahko pokrili vso državo.
2. Vodilno vlogo na trgu imajo
plastične (polietilenske) vrečke, saj se odlikujejo po visoki uporabni
vrednosti in nizki proizvodni ceni. Kljub številnim prednostim pa, skupaj s še
drugimi plastičnimi izdelki, veljajo za enega hujših onesnaževalcev narave.
Večine plastičnih vrečk namreč ne reciklirajo, njihova razgradnja pa v naravi v
povprečju traja dobrih sto let. Kot zanimivost naj omenim, da sredi Pacifiškega
oceana lahko najdete »plastični otok«, (ne)naravno zbirališče plastičnih
odpadkov, ki po velikosti presega dvakratno površino Združenih držav.
3. Plastične vrečke so zaradi
negativnih učinkov na okolje nekdaj želeli delno nadomestiti s papirnatimi.
Vendar se je izkazalo, da papirnate vrečke do narave niso nič bolj prijazne od
plastičnih. Onesnažijo celo 50 odstotkov več vode in zraka v primerjavi s
plastičnimi, za njihovo recikliranje porabimo skoraj 90 odstotkov več energije,
polega tega se tudi papir v naravi zelo počasi
razgrajuje.
4. V želji po ohranjanju narave se
je v zadnjih letih povečalo število raziskav, usmerjenih v proizvodnjo
razgradljivih in biorazgradljivih vrečk. Te imajo
povsem enake mehanske lastnosti (npr. nosilnost, odpornost proti obremenitvam,
raztegljivost) kot običajne polietilenske. So pa okolju prijazne, saj se v
nasprotju z običajnimi polietilenskimi pod določenimi pogoji razgradijo na
majhne delčke, ki se vrnejo v naravni snovni krog in narave tako ne
onesnažujejo.
5. Razgradljive vrečke se v naravi
razgradijo s kemijskim procesom razgradnje. V tem procesu se večje molekule
razbijejo na več manjših molekul ali delcev. Običajno se pojavi t. i. oksidacijska
razgradnja, v kateri se atmosferski kisik vrine v kemijsko strukturo plastike.
Kemijske vezi se začnejo spreminjati in trgati, plastika pa izgubi svojo
trdnost in postane krhka, dokler ne začne razpadati na čedalje manjše molekule
oz. delce. Ko postanejo delci dovolj majhni, jih mikroorganizmi predelajo
podobno kot v biorazgradljivih vrečkah. Ker je ves
proces kemijske razgradnje še vedno precej počasen, ga pogosto pospešijo
umetno, z gretjem plastike, obsevanjem z UV-svetlobo ali mehansko, npr. s
stiskanjem.
6. V biorazgradljivih
vrečkah za hiter in učinkovit razpad oz. razgradnjo poskrbijo mikroorganizmi,
kot so bakterije, alge in glive. Biorazgradljive
vrečke se pod vplivom sončne svetlobe in toplote ali v vodi razdrobijo na mikrodelce, ki jih mikroorganizmi pretvorijo v biomaso,
ogljikov dioksid in vodo. Ti razpadni produkti so seveda v naravi neškodljivi,
biomasa je odmrl organski material, primeren za rast rastlin, ogljikov dioksid
pa rastline uporabijo v procesu fotosinteze.
7. Prve biorazgradljive
vrečke so se na trgu pojavile že pred desetimi leti, sestavljene pa so bile iz
smole, ki je vsebovala polietilen, škrob in težke kovine, kot so kadmij, svinec
in berilij. Danes poznamo več vrst biorazgradljivih
vrečk. Narejene so lahko iz naravnih polimernih materialov, kot je npr.
koruzni, krompirjev ali tapiokin škrob. Te vrečke so
primerne celo za kompostiranje, vendar je njihova proizvodnja za zdaj še
predraga. Najbolj razširjene so biorazgradljive
vrečke iz polipropilena ali polietilena s posebnim
ekološko neoporečnim dodatkom, ki v ustreznih razmerah sproži in pospeši
razgradnjo vrečke do mikrodelcev, ki »nahranijo«
mikroorganizme. Takšne vrečke ohranijo svojo funkcionalnost približno eno leto,
nato se začnejo drobiti. Če boste svojo biorazgradljivo
vrečko skrbno pospravili in nanjo pozabili, ne bodite presenečeni, če boste čez
nekaj časa našli namesto vrečke le kupček prahu.
8. Čeprav biorazgradljive
vrečke pomenijo korak naprej k sožitju z naravo, smo še vedno mi tisti, ki
odločamo, kako se bo razvijalo naše okolje. Če bomo poslušali naravo, nam bo
hvaležna, mi pa bomo dihali boljši zrak. ■
Vir: http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Polet.