Diagram toka podatkov izdelamo po korakih:
Diagram na prvem nivoju prikazuje glavne podprocese (funkcije) osnovnega procesa. Ta diagram ohranja vse terminatorje, ki so prikazani na kontekstnem nivoju. Lahko pa se pojavijo novi tokovi podatkov in tudi zbirke podatkov.
Primer: denimo, da so iz opisa delovanja knjigarne razvidne tri glavne funkcije: prodaja, nabava in vzdrževanje.
Primer diagrama na 1. nivoju za informacijski sistem knjigarne, izdelanega z orodjem Case Studio.
Posamezne procese proučimo in napravimo diagrame toka podatkov na nižjih nivojih. Podprocese označimo s številkami – denimo:
1.4.5. pomeni tretji nivo – to je peti podproces četrtega podprocesa glavnega procesa. #x0160;tevilke procesov ne določajo vrstnii red izvajanja procesov, temveč umestitev določenega procesa znotraj drevesne strukture procesov informacijskega sistema. številka procesa pove nivo, na katerem se proces nahaja in iz katerega(ih) procesa(ov) je s funkcionalno dekompozicijo ta proces nastal. Na nižjih nivojih novih izvorov ali ponorov ni!
Pri funkcionalni dekompoziciji je potrebno paziti na število povezav: proces, definiran na višjem nivoju mora imeti enako število vhodov in izhodov kot je vsota vhodov in izhodov vseh njegovih podprocesov. Ravno tako obstaja priporočilo, da je zgornja meja števila podprocesov nekega procesa med 5 in 7. Vmesniki med procesi morajo tudi na nižjih nivojih ostati konsistentni (skladni).
Postopek dekompozicije je končan, ko:
Primer: dekompozicija procesa 1.1 na podprocese
Primer drevesne strukture procesov in podprocesov v knjigarni.
Avtorji: Tea Lončarić , Andreja Vehovec, Marko Kastelic , David Drofenik, Saša Divjak, Alenka Kavčič , Matija Marolt, Marko Privošnik , Milan Podbršček, Janko Harej, Andrej Florjančič.