Model, ki temelji izključno na pisanju programske kode (SLAM-DUNK model) To je najbanalnejši in pri amaterjih najpogosteje uporabljen model. Predstavlja izrazito slab in neučinkovit primer razvoja programskega sistema. Za taq model je značilno, da se kodiranje začne ze na začetku izdelave movega sistema.
Filozofija uporabnikov te metode je: preprosteje je kodirati, odkrivati in popravljati napake kot pa izgubljati čas z "znanostjo" kot je temeljita analiza problema in načrtovanje rešitve. Gre za psihološko ozadje razvijalca. Razvijalec ima občutek, da lahko brez natančne razgradnje pristopi k realizaciji, saj ima "vse v glavi". Za tovrstne 'projekte' se uporablja tudi izraz 'kmalu bo gotovo', zanje pa je značilno, da vedno zamujajo ali pa nikoli niso gotovi.
Model, ki temelji le na kodiranju
Ta pristop vnaša disciplino v prej opisan model "slam-dunk". Bistvo modela je v tem, da se predhodna faza v celoti konča pred naslednjo fazo - ta model lahko imenujemo tudi "etapni model". Baročni model uzakonjuje pretirano disciplino.
Zahteve so vedno spreminjajoče in zato prihaja do paradoksa, da se faza analize se nikoli ne konča. V realni okvir lahko ta proces spravimo le tako, da se fazi analize in snovanja delno prekrivata. Baročni model enostavno ne deluje, ker razvoj programske opreme ni determinističen proces.
Ta model je prispeval k razvoju realnejšega "kaskadnega" modela.
Baročni ali etapni model
Avtorji: Tea Lončarić , Andreja Vehovec, Marko Kastelic , David Drofenik, Saša Divjak, Alenka Kavčič , Matija Marolt, Marko Privošnik , Milan Podbršček, Janko Harej, Andrej Florjančič.