Vektorske slike imajo obrobo in polnilo.
Vektorske slike so sestavljene iz črt in krivulj, ki jih določajo matematični predmeti (vektorji). S kombinacijo črt in krivulj lahko narišemo različne predmete. Predmete lahko zapolnimo z barvo, barvnim prelivom ali celo z vzorcem. Na levi strani vidimo samo podobo, na desni strani pa že dejanske linije, ki sestavljajo risbo.
Vektorsko sliko sestavljajo vozlišča.
Vsaka črta ali krivulja je lahko sestavljena iz več vozlišč z ravnimi odseki ali iz manj vozlišč z neravnimi odseki.
Ta risba nam predstavi oba omenjena principa, po katerih delujejo vsi programi za risanje vektorskih risb. Na levi strani vidimo krog, sestavljen iz točk, ki so med seboj povezane z ravnimi linijami. Na desni strani vidimo isti krog, ki je narisan z uporabo 4 točk, ki so med seboj povezane s krivuljami.
Vektorske risbe sestavlja množica geometrijskih oblik, kot so pravokotniki, krogi, krivulje in druge skupine predmetov. Programi za risanje in urejanje vektorskih slik v datoteko shranjujejo navodila, kako naj bo slika narisana in ne, kako naj slika zgleda. To je ključna razlika med bitnimi in vektorskimi slikami. Ker je vektorska slika matematično določena, jo lahko poljubno povečamo ali pomanjšamo, ne da bi pri tem izgubili kvaliteto slike. V programih, kot je AutoCad, vedno rišemo v realnem merilu ne glede na to, ali rišemo stolpnico ali vijak z matico.
Rastrska in vektorska slika.
Slabost vektorske slike je v tem, da mora le ta v primerjavi z bitno sliko ostati preprosta. Vektorsko risbo je nemogoče oblikovati tako, da bi do potankosti izgledala kot bitna slika. Ohranja nenaraven videz.
Avtor Miran Kozmus