Particioniranje
Particioniranje je logično razdeljevanje diska, ki omogoča logično formatiranje posamezne particije s strani uporabljenega operacijskega sistema. Poleg logičnega formatiranja, ki pomeni kreiranje izbranega datotečnega sistema na izbrani particiji poznamo še fizično formatiranje, ki pomeni razdeljevanje diska na sledi, sektorje in cilindre. To se večinoma opravi kar ob izdelavi diska, tako da kupci opravimo samo še logično formatiranje.
Particioniranje omogoča kreiranje več različnih datotečnih sistemov na enem disku. To ima različne prednosti:
- poganjanje več različnih operacijskih sistemov na istem računalniku - npr. implementacija dual boot-a
- ločitev podatkov od sistemskih datotek - ob prenehanju delovanja sistema lahko tako enostavno na novo namestimo operacijski sistem in ostalo programsko opremo brez skrbi za podatke
- hitrejše delovanja računalnika - večje particije imajo večje strukture, ki hranijo informacije o sami particiji in datotekah; te strukture se hranijo v pomnilniku, kar obremenjuje sistem
Poznamo naslednje vrste particij:
- primarna particija (primary):
- disk lahko ima največ 4 primarne particije;
- nekateri operacijski sistemi zahtevajo, da je prva particija na disku primarna;
- primarna particija vsebuje en datotečni sistem
- če je primarna particija aktivna pomeni, da se bo ob zagonu skušal operacijski sistem naložiti iz te particije
- razširjena particija - tudi primarna razširjena (primary extended)
- disk lahko vsebuje samo eno razširjeno particijo
- razširjena particija ne vsebuje datotečnega sistema temveč je naprej razdeljena na logične particije - ki vsaka zase vsebujejo svoj datotečni sistem.