Računalnik sam zase je le kup plastike in kablov. Nasprotno od nekaterih drugih naprav, računalniki niso zgrajeni, da bi izvrševali neka v naprej določena opravila – zgrajeni so tako, da izvršujejo ukaze. Skupini ukazov pravimo program.
Z izrazom strojna oprema (angl. hardware) imenujemo fizične dele računalnikako so na primer monitor, tipkovnica, diski in miška. Računališka strojna oprema ni uporabna brez programske opreme (ang. software). Programsko opremo razdelimo na uporabniško programsko opremo in sistemsko programsko opremo.
Z izrazom uporabniška programska oprema imenujemo vse programe, ki jih računalniki lahko izvršujejo za delo uporabnikov. Ko so urejevalniki besedil, programi za elektronsko pošto, brskalniki in drugo.
Računalniška strojna in uporabniška programska oprema sta danes tako zapleteni, da potrebuje nekaj, da zadeve neprestano nadzoruje – to je delo sistemske programske opreme - operacijskega sistema.
Operacijski sistem je skupek programov, ki leži med strojno opremo in uporabniškimi programi. (H.L. Capron)
Operacijski sistem sestavlja v zaključene sklope razvrščena programska oprema, ki omogoča učinkovito uporabo virov (zmožnosti) računalnika na uporabniku prijazen način. Predstavlja vmesnik med uporabnikom in strojno opremo. Zato uporabniku ni treba poznati strojnih značilnosti računalnika, ampak uporablja strojno neodvisne ukaze. Operacijski sistem pa poganja programe, razdeljuje procesorjev čas, dodeljuje pomnilnik, krmili naprave, kot so diski, tipkovnica, miška, zaslon in druge
Zgornja opredelitev predstavlja dva osnovna pogleda na vlogo operacijskega sistema. Prvi pogled je pogled uporabnika. Z uporabniškega vidika je ena najpomembnejših lastnosti, da je sistem uporabniško prijazen. Drugi vidik je sistemski pogled. S sistemskega pogleda je glavna lastnost operacijskega sistema učinkovita uporaba virov računalniškega sistema. Takoj je potrebno opozoriti, da si omenjeni lastnosti v osnovi nasprotujeta, saj je uvedba grafičnih vmesnikov, kot posledica zahteve po uporabniški prijaznosti sistema, povzročila večje zahteve po pomnilniku in s tem negativno vplivala na učinkovito izrabo virov računalniškega sistema.
Operacijski sistem sodeluje neposredno z aparaturno opremo, programom pa zagotavlja storitve tako, da so le-ti izolirani od aparaturne opreme. Na celoten sistem lahko gledamo kot na množico plasti. Aplikacijski programi predstavljajo zunanje plasti, sam operacijski sistem pa predstavlja sistemsko jedro (angl. kernel). Uporabniški programi lahko zahtevajo od jedra izvedbo posameznih storitev s tako imenovanimi sistemskimi klici.
Katere so glavne naloge operacijskega sistema?
Kaj se ne upošteva kot operacijski sistem – v ožjem smislu?
Pri obravnavi operacijskih sistemov, se v glavnem osredotočamo na tisti najbistvenejši del operacijskega sistema, ki se stalno zadržuje v pomnilniku – imenujemo ga jedro. Operacijski sistem bomo znotraj priročnika torej obravnavali kot tisto programsko opremo, ki je celoten čas delovanja računalniškega sistema prisotna v glavnem pomnilniku.
Deli operacijskega sistema v širšem smislu: