Če naj program opravi neko opravilo, mora procesor izvajati njegove ukaze. Programu, ki se izvaja, pravimo proces. Nek program torej postane proces šele, ko ga poženemo. Vsakemu programu torej ustreza določen proces. Za svoje izvajanje potrebuje proces določene vire kot so procesorski čas, pomnilnik, datoteke idr.
Na določenem računalniku se v modernih operacijskih sistemih hkrati lahko izvaja več procesov. Seveda se v primeru enoprocesorskega računalniškega sistema dejansko v določenem trenutku samo en proces, vendar je preklapljanje med izvajanjem vseh procesov tako hitro, da ima uporabnik občutek, da se hkrati izvaja več procesov.
Upravljanje s sekundarnim pomnilnikom, datotečnimi sistemi
Upravljalnik datotečnih sistemov je tisti del operacijskega sistema, ki skrbi za trajno shranjevanje podatkov tudi potem, ko se izvajanje procesa že zaključi.
Obseg podatkov, ki jih uporabniki uporabljajo se z leti v leto veča. V zadnjem času predvsem zaradi vedno večje izmenjave multimedijskih vsebin. Za vse naprave, na katerih se hranijo podatki skrbi del operacijskega sistema, ki je zadolžen za sekundarni pomnilnik. Za trajno shranjevanje podatkov se danes uporabljajo zelo različni mediji:
Vsak medij ima svoje tehnične in zgodovinske posebnosti, zato je razumljivo, da se logična in fizična organizacija podatkov na medijih različnih vrst zelo razlikuje. Datotečni sistem opredeljuje predvsem to, kako so podatki na mediju logično organizirani.
Zaradi lažjega dela z različnimi mediji poskrbi operacijski sistem za čim bolj enovit logičen pogled na vse datotečne sisteme (tudi lokalno priklopljene in oddaljene). Osnovna enota za hranjenje podatkov je datoteka (angl. file), datoteke so porazdeljene v mape (angl. directory).