Omogoča nadzorovano redundanco podatkov. Zato je vzdrževanje podatkov manj naporno.
Omogoča skupno rabo podatkov (načeloma) neomejenemu številu uporabnikov.
Preprečuje nepooblaščen dostop do podatkov.
V objektinh bazah omogoča hranjenje opisov podatkov in metod za delo s podatki (objekti).
Zagotavlja tako strukturo shranjevanja, ki omogoča učinkovito izvajanje poizvedb.
Zagotavlja storitve arhiviranja in restavriranja podatkovnega sistema in podatkov.
Omogoča večkratne uporabniške vmesnike (poglede) za dostop do podatkov.
Vzdržuje kompleksne sisteme povezav med podatki.
Vsiljuje izvajanje integritetnih omejitev nad podatki.
Podpira in spodbuja uveljavljanje standardov v organizaciji. Standardi se lahko nanašajo na imena podatkov, formate prikaza podatkov, strukture poročil, opise podatkov in tudi na poslovna pravila organizacije.
Skrajša čas razvoja in vzdrževanja aplikacij (posebej pri dodajanju novih modulov ali funkcij programa).
Zagotavlja fleksibilnost pri spreminjanju strukture podatkov.
Zagotavlja dostop do 'svežih' trenutnih podatkov.
Lahko pomaga tudi pri iskanju in odpravljanju podvojenih virov v organizaciji. S tem posredno pomaga tudi zmanjšanju stroškov organizacije.
Slabosti uporabe PB
Cena potrebne programske opreme. Sistemi za upravljanje podatkovne baze, ki ne sodijo med prosto dostopno programsko opremo, so praviloma dragi. Pri prostodostopnih SUPB-jih pa moramo natančno preberati licenčne pogoje.
Odvisnost od proizvajalca/dobavitelja SUPB-ja.
Zahteva čas za učenje in privajanje na sistem.
Šibke točke SUPB-ja (lahko) vplivajo na šibkost PB (optimizacija kode, varnost).
Računalniški sistem, na katerem bo nameščen SUPB, mora biti zmogljivejši. Praviloma se uporabljajo večprocesorski sistemi, ki imajo veliko RAM-a in zelo hitre trde diske.
Avtorji: Tea Lončarić , Andreja Vehovec, Marko Kastelic , David Drofenik, Saša Divjak, Alenka Kavčič , Matija Marolt, Marko Privošnik, Milan Podbršček, Janko Harej, Andrej Florjančič