Primer razpršilne funkcije

• ključ = ‘x1 x2 … xn’ // niz n znakov
• imamo b fizičnih blokov datoteke
• razpršilna funkcija: h = (x1 + x2 + … + xn) mod b // preslika vse ključe v območje 0, 1, …, b-1

Kdaj bo predlagana rapršilna funkcija primerna?

Primeri težav pri uporabi razpršene datotečne organizacije Izkoristek prostora razpršene datoteke se računa po formuli: Izkoristek = število uporabljenih ključev / maximalna zapolnjenost blokov Priporočilo je, naj bo izkoristek med 50% in 80%.

• Če je izkoristek < 50% gre za pretirana izguba prostora
• Če je izkoristek > 80%  je uporaba prelivnega področja je močno odvisna od kakovosti razpršilne funkcije in od številka ključev v bloku.

Ukrepi pri odpravljanju težav z naraščanjem velikosti datotek z razpršeno datotečno organizacijo

• Uporabljamo prelivna področja in po potrebi izvajamo reorganizacije.

• Uporabljamo dinamično razprševanje – število fizičnih blokov se lahko spreminja:
  • Razširljivo // uporabi se:
    • i bitov vrednosti razpršilne funkcije, i se s časom povečuje ali
      
    • direktorij kazalcev na fizične bloke (v direktoriju je 2i kazalcev)
  • Linearno // število fizičnih blokov se povečuje za 1.

Avtorji: Tea Lončarić , Andreja Vehovec, Marko Kastelic , David Drofenik, Saša Divjak, Alenka Kavčič , Matija Marolt, Marko Privošnik , Milan Podbršček, Janko Harej, Andrej Florjančič