Stanje relacije je primerek podane relacijske sheme. Opredeljeno je z množico vrstic, ki so zapisane v relaciji. Vzorčna tabela Dijaki ima trenutno 5 vrstic. Stanje relacije je lahko:
Za legalnost stanja relacije v praksi skrbi SUPB.
Za vpogled v stanje relacije uporabljamo notacijo: tabela.Ai ali tabela[Ai].
Formalno zapisane vrednosti četrte vrstice tabele Dijak:
Dijaki.IDDijak = 10205, Dijaki.Priimek='Mlinar', Dijaki.Ime='Mateja', Dijaki.Razred='G2A' in Dijaki.Telefon='01-123-333'
Vnosi v tabelo (podatki) so podatkovne vrednosti iz neke določene zaloge vrednosti, ki je opredeljena za vsak podatek posebej. Izbor možnih zalog vrednosti določa SUPB; različni SUPB-ji ponujajo različne tipe podatkov. Osnovni tipi podatkov so nizi znakov, števila (cela, realna), datum, čas, valuta, binarni podatki, …
Relacijski podatkovni model je neodvisen od katerekoli konkretne izbire podatkovnih tipov! Pri opredelitvi relacijskega modela je množica tipov le parameter sheme.
Razširitve nekaterih sodobnih SUPB-jev omogočajo uporabnikom definiranje novih podatkovnih tipov – to je lastnost predvsem sodobnih OR sistemov.
En vnos podatka v tabelo je atomaren (nedeljiv) podatek. Klasični relacijski model ne dovoljuje uvajanja struktur in večvrednostnih vrednosti atributov. To pomeni, da vsaka celica v tabeli lahko vsebuje le eno število, niz znakov, datum ... Podpora kompleksnim vrednostim (množice, seznami, zapisi, gnezdene tabele, ...) je značilna za objektno-relacijske sisteme.
Opomba: v resnici obstajajo kompleksne strukture, katerih kompleksnost je s pomočjo vgrajenih funkcij uporabnikom prikrita; primer: DATE, TEXT(n), DATETIME, ... V teh primerih je deljivost vrednosti atributov vidna šele na nivoju vrednosti podatkov in ne na nivoju samega podatkovnega modela.
Avtorji: Tea Lončarić , Andreja Vehovec, Marko Kastelic , David Drofenik, Saša Divjak, Alenka Kavčič , Matija Marolt, Marko Privošnik, Milan Podbršček, Janko Harej, Andrej Florjančič