Spremenljivka je simbolno ime za neko vrednost v programu. Ko v spremenljivko shranimo vrednost, jo lahko uporabimo poljubno mnogokrat, dokler v isto spremenljivko ne zapišemo druge vrednosti. S tem izgubimo vrednost, ki je bila v spremenljivki zapisana prej.
Ime spremenljivke je lahko sestavljeno iz poljubnih črk, števk, ter znakov _ ali $, pri čemer prvi znak imena ne sme biti števka. JavaScript ločuje med malimi in velikimi črkami, zato so imena visina, Visina in VISINA imena treh različnih spremenljivk. Običajno pišemo imena spremenljivk z malimi črkami, če pa je ime sestavljeno iz več besed, jih napišemo skupaj (ime spremenljivke ne sme vsebovati presledka) in vsako besedo (razen prve) napišemo z veliko začetnico, na primer aktivnaCelica, barvaOzadja ali steviloModrihKock. Druga možnost je, da namesto presledkov pišemo znak _, celotno ime pa napišemo z malimi črkami, na primer aktivna_celica, barva_ozadja ali stevilo_modrih_kock. Podobno kot povsod drugod, je tudi tu priporočljivo uporabljati en sam način.
Pred prvo uporabo je potrebno spremenljivko deklarirati. To storimo z rezervirano besedo var, tako da za njo napišemo seznam spremenljivk, ki jih deklariramo. Sočasno lahko vsaki spremenljivki priredimo tudi njeno začetno vrednost. Če ji začetne vrednosti ne priredimo, dobi vrednost undefined.
Primeri:
var stevec ;
var kvadrat, krog ;
var x = 42, y = 8 ;
var crka, beseda = "JavaScript" ;
var preprosto = true ;
Spremenljivko lahko deklariramo tudi brez rezervirane besede var. V tem primeru ji moramo prirediti začetno vrednost.
Primer:
steviloMesecev = 12 ;
trenutniMesec = "januar" ;
seminar = null ;
Medtem ko med tema dvema načinoma deklariranja nove spremenljivke v programu ni nobene razlike (priporočljiva je uporaba rezervirane besede var), pa se pojavi pomembna razlika pri deklaraciji nove spremenljivke v funkciji. Tam z uporabo rezervirane besede var deklariramo novo lokalno spremenljivko (vidna bo samo znotraj funkcije), medtem ko brez nje deklariramo novo globalno spremenljivko (če spremenljivka s tem imenom še ne obstaja).
Pri deklaraciji spremenljivke nismo nikjer določili, kakšnega tipa je. To ni potrebno, ker so tipi v programskem jeziku JavaScript dinamični, kar pomeni, da se tip spremenljivke samodejno prilagodi vrednosti, ki jo v spremenljivko zapišemo. Zato je mogoče v spremenljivko shraniti vrednost nekega tipa, kasneje pa vrednost kakšnega drugega tipa.
Primer:
x = 12 ;
x = "beseda" ;
x = true ;
Primer izpisa spremenljivke
<html>
<body>
<p>Primer izpisa spremenljivke brez uporabe HTML značk in z uporabo značke za h1</p>
<script type="text/javascript">
var ime = "Milan";
document.write(ime);
document.write("<h1>"+ime+"</h1>");
</script>
</body>
</html>
Nasveta
Pogoste napake
Tekstovne spremenljivke - nizi
Skoraj v vsakem skriptu bomo uporabljali besede in znake, ki morajo seveda biti nekje pomnjeni. Zaporedjem znakov pravimo nizi (strings) in jih označimo tako, da jih zapišemo med dvema narekovajema. Tak je na primer niz "Milan".
Deklaracija in izpis nizov:
var ime;
ime = "Janko" ;
alert(ime);
ime = "Metka" ;
alert(ime) ;
Združevanje nizov:
pozdrav= "Pozdravljen" + ime ;
Imamo le en operator na nizih, znak plus (+), ki povzroči združevanje (veriženje) dveh nizov, kot na primer:
"mizi"+"ca" == "mizica"
Vnos in izpis tekstovne spremenljivke
<html xmlns = "http://www.w3.org/1999/xhtml">
<head>
<title>Vnos in izpis tekstovne spremenljivke</title>
<script type = "text/javascript">
<!--
var ime; // tekstovna spremenljika, ki jo vnese uporabnik
// branje tekstovne spremenljivke v opozorilnem oknu
ime = window.prompt( "Vnesite svoje ime:" );
document.writeln( "<h1>Zdravo, " + ime +
", kako si kaj?</h1>" );
// -->
</script>
</head>
<body>
<p>Pritisnite Refresh (ali Reload), da zaženete to skripto še enkrat</p>
</body>
</html>
Metoda window.prompt
S to metodo lahko v opozorilnem oknu vnesemo niz znakov. Če želimo ta niz znakov pretvoriti v celo število, je potrebno uporabiti metodo parseInt.