V tej učni vsebini boste spoznali:
Računalniška omrežja so uvrščena v eno od skupin v odvisnosti od velikosti, od funkcije in od tehnologije prenosa podatkov. Pogosta delitev je na na lokalna (LAN), mestna (MAN) in prostrana (WAN), pojavljajo pa se še delitve na šolska omrežja (CAM, angl. campus area network), globalna (svetovna) omrežja (GAM, angl. global area network) in druga.
Lokalno omrežje
Lokalno omrežje (LAN) je osnovni gradnik vsakega računalniškega omrežja. Lokalno omrežje lahko sega od enostavnega (dva računalnika, ki sta povezana preko medija) do kompleksnega (na stotine povezanih računalnikov in perifernih enot).
Značilnost lokalnih omrežij je v tem, da so to zasebna omrežja, ki se nahajajo znotraj neke stavbe ali območja na razdalji nekaj kilometrov. Običajno imajo enotno administracijo. V lokalnih omrežjih je tudi malo napak pri prenosu podatkov.
Večinoma se uporabljajo za skupno rabo datotek in tiskalnikov. Pogosto pa tudi za skupno administracijo (domena), za zaščito pred zunanjim omrežjem, za sporočanje.
Mestno omrežje pogosto temelji na CATV
Mestna omrežja (angl. metropolitan area network, MAN) se uporabljajo v večjih mestih ali širšem območju. Najboljši primer mestnega omrežja je omrežje kabelske televizije, ki je na razpolago v mnogih mestih. Ta sistem je zrasel iz skromnih skupnih anten, ki so se uporabljale za sprejem slabih televizijskih signalov. V takšnem sistemu se je na vrhu hriba nahajala antena, ki je nato signal peljala do posameznih gospodinjstev.
To so bili običajno na hitro narejeni in lokalno načrtovani sistemi. Ko so se začeli nekateri ukvarjati s tem poslom, so se omrežja razširila na celotna mesta. Naslednji korak so bili posebni programi, ki so bili emitirani v določenem kabelskem sistemu. Običajno so bili kanali specializirani, npr. za šport, politiko, kuhanje, aerobiko in podobno. Do leta 1990 so se uporabljali samo za TV–signale.
Ko je internet privabil širše množice, so operaterji kabelske televizije pričeli z izdelavo sprememb v omrežju, ki je omogočal dvosmerni promet in neuporabljen spekter so uporabili za povezavo z internetom. V tem trenutku so se distribucijski TV-sistemi začeli spreminjati v mestna omrežja.
Tipične storitve mestnih omrežij so prenos datotek, videa, TV in radijskega signala, telefonija.
Prostrano omrežje
Prostrana omrežja (angl. wide area network, WAN) nimajo geografskih omejitev. Poveže lahko tudi računalnike ali druge naprave v določeni pokrajini, v državi ali celo na nasprotnih straneh sveta. WAN je običajno sestavljen iz več med seboj povezanih LAN.
Danes je najbolj poznano prostrano omrežje internet. Največji problem prostranih omrežij je pravilno iskanje najučinkovitejše poti do naslovnika ali usmerjanje.
Tipične storitve prostranih omrežij so splet, elektronska pošta, oddaljen dostop, prenos datotek.
Po velikosti ločimo lokalna, mestna in prostrana omrežja. Poleg velikosti se omrežja razlikujejo tudi po storitvah, ki jih posamezna omrežja ponujajo.