Omrežja vsak z vsakim

Omrežje vsak z vsakim

V omrežjih vsak z vsakim, ni posebnih računalnikov za strežnike in odjemalce in tudi ni nobene hierarhije računalnikov. Vsi računalniki so enakovredni. Vsak računalnik je po svoji funkciji tako strežnik kot tudi odjemalec, zato tudi ni administrativnih nalog za celotno omrežje.

Vsak uporabnik na svojem računalniku določa, kateri viri so v skupni rabi in na voljo drugim uporabnikom v omrežju. Slika prikazuje omrežje vsak z vsakim, v katerem računalniki delujejo kot strežniki in odjemalci.

Komunikacija med računalnikoma

V omrežjih vsak z vsakim ni hierarhije, zato lahko vedno komunicirata katerakoli sistema med seboj. Za medsebojno komunikacijo ne potrebujeta nobenega posrednika ali dovoljenje tretjega.

Lastnosti omrežij vsak z vsakim

Velikost

Omrežja vsak z vsakim imenujemo tudi delovne skupine (angl. workgroups). Izraz delovna skupina se uporablja za majhno skupino ljudi. Običajno je v omrežju vsak z vsakim 10 ali manj računalnikov.

Cena

Omrežja vsak z vsakim so po svoji zgradbi zelo enostavna. Ker vsak računalnik deluje kot strežnik in odjemalec, ni potreben zmogljiv centralni strežnik. Omrežja vsak z vsakim so lahko cenejša kot strežniška omrežja.

Operacijski sistem

V omrežju vsak z vsakim omrežni programi ne potrebujejo istih standardov, zmogljivosti in stopnje varnosti kot programi za namenske strežnike. Namenski strežniki delujejo samo kot strežniki in ne kot odjemalci.

Omrežja vsak z vsakim je možno zgraditi z različnimi operacijskimi sistemi. V takih primerih ni potrebne nobene dodatne strojne ali programske opreme za vzpostavitev omrežja vsak z vsakim. Večina današnjih operacijskih sistemov dopušča omrežja vsak z vsakim (na primer Windows XP, Linux).

Delitev virov

Vsak uporabnik lahko deli svoje vire na kakršen koli način želi. Ti viri vsebujejo datoteke, deljene imenike, tiskalnike in drugo.

Zahteve strežnikov

V okolju vsak z vsakim mora vsak računalnik uporabiti visok odstotek svojih virov za uporabnika na računalniku, ki mu pravimo lokalni uporabnik (angl. local user). Prav tako mora uporabiti dodatne vire, kot so prostor trdem disku ali prostor v pomnilniku za podporo uporabnikom, ki dostopajo do virov po omrežju, tem uporabnikom pravimo oddaljeni uporabniki (angl. remote user).

Varnost

V računalniškem omrežju pomeni varnost ustvariti geslo na viru, na primer na določenem imeniku, ki je v skupni rabi v omrežju. Vsi omrežni uporabniki vsak z vsakim nastavijo svojo varnost in viri, ki so v skupni rabi, se lahko nahajajo na vseh računalnikih in ne samo na centralnem računalniku; pravzaprav je centraliziran nadzor zelo težko vzpostaviti. Ta varnostna luknja je zelo velikega pomena v omrežni varnosti, saj določeni uporabniki ne poskrbijo dovolj za varnost in lahko druge uporabnike v omrežju. Če je varnost potrebna, je strežniško omrežje boljša odločitev.

Implementacija

V običajnih omrežjih vsak z vsakim so naslednje ugodnosti:

• računalniki se nahajajo na mizah uporabnikov,
• uporabniki se obnašajo kot administratorji na svojih računalnikih in sami odločajo o svoji varnosti,
• računalniki v omrežju so povezani z vidnim kablom.

Omrežja vsak z vsakim so dobra izbira v naslednjih situacijah:

• Kadar je 10 ali manj uporabnikov.
• Kadar si uporabniki delijo določene datoteke in tiskalnike, vendar ne obstajajo namenski strežniki.
• Kadar varnost ni pomembna.
• Kadar se ne predvideva rast omrežja.

Administracija

Omrežna administrativna dela vsebujejo:

• upravljanje z uporabniki in varnostjo,
• upravljanje z viri v skupni rabi,
• upravljanje z aplikacijami in podatki,
• namestitev in nadgradnja aplikacij in operacijskega sistema.

V tipičnem omrežju vsak z vsakim ni nihče administrator celotnega omrežja. Namesto tega je vsak uporabnik administrator na svojem računalniku.