V tej učni vsebini boste spoznali:
V računalnikih omrežjih lahko pošiljamo paket na en sam naslov (angl. unicast), na vse naslove (angl. broadcast) in na množico želenih naslov (angl. multicast).
Prenos unicast
V terminologiji računalniških omrežij je unicast pošiljanje paketa eni sami napravi v omrežju. Unicast je nasprotje broadcastu, ki je pošiljanje podatkov vsem sistemom v omrežju.
Večina računalniških omrežij omogoča prenos podatkov enemu. Tako tudi eternet in TCP/IP.
Za pošiljanje na en sam naslov je potrebno poznati ciljni sistem, njegov naslov.
Prenos broadcast
Broadcast je pošiljanje na vse naslove. Pogosto se srečujemo s pojmom domena broadcasta, ki določa območje, v katerem je mogoče pošiljati pakete vsem.
Vsa omrežja ne dopuščajo pošiljanja paketov vsem. Tipično je to mogoče v lokalnih omrežjih, v prostranih omrežjih pa pogosto pa način pošiljanja preprečujemo.
Pošiljanje vsem omogočata tako eternet kot token ring.
Pogosto se uporablja pošiljanje vsem tudi takrat, ko to ni potrebno. S tem se ustvarja nepotrebni promet v omrežju in obremenjevanje odjemalcev.
Prenos multicast
Multicast je pošiljanje na več naslovov, ki se zanimajo za paket.
Vsa omrežja ne dopuščajo pošiljanja paketov na več naslovov. V zadnjem času je narasla potreba po tem načinu prenosa (npr. internetna televizija).
Le redki protokoli poznajo pošiljanje na več naslovov. V TCP/IP obstaja "trik" z vmesnimi strežniki multicast.
Prenos anycast
Anycast je pošiljanje na en sam naslov izmed množice naslovov, ki se zanimajo za paket.
Vsa omrežja ne dopuščajo takšnega načina pošiljanja paketov. V zadnjem času je narasla potreba po tem načinu prenosa in protokol IPv6 bo omogočal tak način prenosa.
Wikipedia, en.wikipedia.org/unicast, /broadcast, /multicast
V računalniških omrežjih lahko pošiljamo podatke na različno število naslovov. Osnovni tehniki sta pošiljanje enemu (unicast) in pošiljanje vsem (broadcast).