TCP/IP

Transmission Control Protocol/Internet Protocol (TCP/IP) je standardiziran protokolni sklad, ki poskrbi za komunikacijo v heterogenem (narejenem iz neenakih elementov) okolju. V internet se lahko priključijo računalniki z različnimi operacijski sistemi. Vendar imajo vsi ti sistemi kljub temu eno skupno stvar — med seboj komunicirajo z istim omrežnim protokolom, ki se imenuje TCP/IP. Poleg tega TCP/IP poskrbi za administratorski omrežni protokol in dostop do interneta in njegovih virov. Zaradi svoje popularnosti je protokolni sklad TCP/IP postal standard, ki je poznan kot medomreževanje, komunikacija v omrežju, sestavljenem iz več manjših.

Predstavitev TCP/IP

TCP/IP je tudi za velike sisteme, foto: wj100,
licenca Common Creatives BY-NC-SA

TCP/IP je pričel svoje življenje v letu 1973, vendar je postal standardni protokolni sklad, uporabljen za komunikacijo med različnimi vrstami računalnikov, šele leta 1983. Tega leta so ga uporabili tudi v predhodniku interneta, omrežju ArpaNet. Večina dela je bilo opravljenega na University of California at Berkeley.

Na začetku se je uporabljal na njihovi različici operacijskega sistema Unix. Za svojo rast se ima zahvaliti odprtosti standarda, saj posamezni proizvajalci ne smejo dodajati svojih dodatkov. To je glavna prednost protokolov v skladu TPC/IP. Danes skoraj vsa omrežja podpirajo protokolni sklad TPC/IP, ta pa omogoča tudi usmerjevanje in je pogosto uporabljen kot protokol za povezovanje omrežij.

TPC/IP je bil narejen, da bi povsem zadovoljeval potrebe po zmogljivosti, robustnosti in nadzoru. V razvoj se je vključilo ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike in ga uporabilo kot nabor protokolov za prostrana omrežja (WAN). Njihov namen je bil vzdrževanje komunikacijskih povezav med lokacijami tudi v primeru atomske vojne. Odgovornost za celotno razvijanje protokolnega sklada TCP/IP je danes v celoti na ramenih internetne skupnosti. TPC/IP potrebuje veliko znanja in izkušenj pri uporabniku, da ga lahko namesti in konfigurira.

Uporaba protokolnega sklada TPC/IP prinaša veliko prednosti, kot so:

Je standard de facto.

Standard je povsem odprt, kar pa pomeni, da ga ne nadzoruje eno samo podjetje, zato ni podvržen napakam pri združljivosti.

Vsebuje veliko pripomočkov za povezovanje različnih operacijskih sistemov.

Povezljivost med dvema računalnikoma ni odvisna od omrežnega operacijskega sistema, uporabljenega na posameznih računalnikih.

Uporablja razširljivo arhitekturo odjemalec–strežnik.

TCP/IP se lahko razširi (ali skrči), da zadovolji prihodnje potrebe ali pogoje. Uporablja vtičnice, ki naredi operacijski sistem neviden drugim.

Vtičnica je identifikacija za določeno storitev na določenem omrežju ali vozlišču. Vtičnica (angl. socket) je sestavljena iz naslova vozlišča (računalnika) in številke vrat, ki identificira storitev.

V zgodovini je TPC/IP imel dve glavni pomanjkljivosti: velikost in hitrost. TPC/IP je relativno zelo velik protokolni sklad, ki lahko povzroča probleme odjemalcem na 16–bitnih operacijskih sistemih, kot je na primer MS–DOS. Vendar, glede na sistemske zahteve, pri modernih operacijskih sistemih z grafičnimi vmesniki, kot so Windows NT/XP, Windows 95/98 ali Linux, velikost ni pomembna.