Eternet

Eternet je najpopularnejši protokol za lokalna omrežja. Ta industrijski standard so prevzeli mnogi proizvajalci omrežne strojne opreme. Danes mnogi problemi, ki bi lahko nastali zaradi nezdružljivosti strojne opreme različnih proizvajalcev, pri eternetu praktično ne obstajajo. Danes omrežja eternet delujejo s hitrostmi 10, 100 in 1.000 Mb/s (1 Gb/s), kar omogoča uporabo od domačih in malih poslovnih omrežij do visoko zmogljivih omrežnih hrbtenic.

Izvor eterneta

V poznih šestdesetih letih 20. stoletja je Havajska univerza razvila WAN, ki ga je poimenovala ALOHA. WAN predstavlja prostorsko razširitev tehnologije LAN. Površina ozemlja univerze je velika, imajo pa dosti razpršenih računalnikov, ki so jih želeli med seboj povezati. Ena ključnih lastnosti tega omrežja, ki so ga ustvarili, je bila uporaba pristopne metode CSMA/CD.

Risba Roberta Metcalfa

To omrežje je bilo osnova za današnji eternet. V Xeroxovem raziskovalnem centru Palo Alto Research Centre (PARC) sta si leta 1972 Robert Metcalfe in David Boggs izmislila način za skupno uporabo tiskalnikov preko omrežnega medija. Leta 1975 sta predstavila izdelek – eternet. Prvotna različica eterneta je imela hitrost prenosa 2,94 Mb/s, omogočala je povezavo preko 100 računalnikov s kablom dolžine do en kilometer.

Xerox eternet je bil tako uspešen, da so Xerox, Intel Corporation in Digital Equipment Corporation izdelali standard za 10 Mb/s Eternet. Ta standard je znan kot DIX eternet, debeli eternet, Thicknet ali 10Base5. Danes je ta specifikacija samo ena izmed metod za povezavo računalnikov in datotečnih sistemov med seboj in skupno rabo medija.

Standardizacija eterneta

Omrežje eternet potrebuje pravilno zaključitev

Leta 1978 je Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. International Organization of Standardization, ISO) objavila skupino standardov za povezovanje različnih naprav. Ta skupina standardov je poznana kot referenčni model OSI (angl. Open Systems Interconnection). Specifikacija eterneta ima iste funkcije kot fizični sloj in sloj podatkovne povezave OSI modela.

Pravila določajo način povezovanja strojne opreme in pretok informacij v strojni opremi računalnika. V osemdesetih letih je IEEE je objavila projekt 802. Ta projekt določa standarde za projektiranje in združljivost strojnih komponent, ki delujejo na fizičnem sloju in sloju podatkovne povezave OSI modela.

Standard IEEE Projekt 802, ki se nanaša na eternet, je specifikacija 802.3. V letu 1995 je IEEE sprejela standard 802.3u, ki vključuje 100 Mb/s fast eternet, 802.3ab pa opisuje 1000 Mb/s gigabit eternet.

Dolgo časa so se v Eternetu uporabljali konektorji BNC,
foto Romantiker, licenca GNU

Standard IEEE 802.3 se nekoliko razlikuje od standarda DIX-eternet. Standard IEEE vsebuje dodatna pravila za fizični sloj, obstaja pa tudi majhna razlika v zgradbi okvirja. Danes se pod pojmom eternet v resnici misli na standard IEEE 802.3, za razliko od izvornega eterneta pa se ga poimenuje kot eternet II. V resnici je od prvotnega eterneta do danes ostala samo zgradba paketa, ki vsebuje polje, ki služi protokolom na omrežnem sloju (angl. Ethertype).