Eternet

Naslavljanje v eternetu

Omrežna kartica določa fizični naslov

Tako naslov cilja in izvorni naslov uporabljata strojni naslov dolžine 6 bajtov, ki je kodiran v omrežni vmesnik, ki služi za identifikacijo sistema v omrežju. Vsak omrežni pretvornik ima unikaten strojni naslov (imenuje se tudi naslov MAC). IEEE dodeli neki organizaciji 3 bajte naslova (OUI), 3 bajte pa nato določi organizacija sama. Naslovi so običajno zapisani kot število v šestnajstiškem sestavu.

Eternet, kot tudi vsi drugi protokoli podatkovne povezave, je narejen za prenašanje paketov do drugega sistema v lokalnem omrežju. Če je končen cilj paketa drug sistem v omrežju, potem polje ciljnega naslova vsebuje naslov tega sistema v omrežju. Če je paket namenjen sistemu, ki se nahaja v drugem omrežju, potem polje ciljnega naslova vsebuje naslov usmerjevalnika, ki dostopa do tega omrežja. Potem je naloga omrežnega protokola, da oskrbuje z drugačnimi naslovi (kot recimo internet protokol z naslovom IP) za sistem, ki je zadnja postaja paketa.

Eternet tipi

2–bajtno polje za izvornim naslovom je osnovna razlika med DIX-eternetom in standardom IEEE 802.3. Za omrežja, ki uporabljajo več protokolov na omrežnem sloju, je pomembno, da okvir eternet ugotovi, kateri protokol omrežnega sloja je ustvaril podatek in paket. DIX-eternet to naredi zelo preprosto. In sicer tako, da preveri, kateri eternet tip je v polju, z uporabo vrednosti, kot tiste, ki so prikazane v tabeli. Standard IEEE 802.3 uporablja to polje za preverjanje dolžine polja podatka.

Standard IEEE 802.3 naredi to drugače. V tem okvirju polje po izvornem naslovu, določi dolžino podatka v paketu. Kako potem okvir identificira protokol omrežnega sloja? Odgovor je z uporabo dodatne komponente okvirja, imenovane Logical Link Control (LLC). Naloga delovne skupine IEEE 802 niso samo protokoli eternet. V resnici obstaja še več drugih protokolov, ki ustrezajo v arhitekturi IEEE 802, najbolj znan med njimi ob IEEE 802.3 je IEEE 802.5, bolj znan kot protokol token ring. Da bi lahko naredili arhitekturo IEEE 802 primerno za vse te različne protokole, je sloj podatkovne povezave razdeljen še na dva podsloja.

Stikalo za eternet, foto:  Jeroen Wiersma,
licenca Common Creatives BY-NC-SA

Podsloj Medium Accesss Control (MAC) je del, ki vsebuje informacije o specifikaciji IEEE 802.3, kot recimo lastnosti fizičnega sloja eterneta, okvirja in CSMA/CD mehanizma MAC. Naloge podsloja LLC so določene v ločenem dokumentu, izdanem v IEEE 802.2. Ta isti podsloj LLC je uporabljen v navezi z podsloj MACem v drugih protokolih IEEE 802, kot recimo v 802.5.

Standard LLC določa 3–bitno ali 4–bitno podglavo, ki se prenaša v podatkovnem polju, ki vsebuje Service Access Points (SAP) za izvorni in ciljni sistem. SAP ugotavljajo lokacije v pomnilniku, kjer izvorni in ciljni sistem shranjujeta podatke. Za doseganje iste funkcije kot polje tipov eterneta, lahko podglava LLC uporablja SAP vrednosti do 170, kar pomeni da vsebuje polje podatkov še eno podglavo, imenovano Subnetwork Access Protocol (SNAP). SNAP podglava je dolga 5 bitov in vsebuje 2 bita lokalne kode, kar pomeni da dobi tako isto funkcijo kot polje tipov eterneta v eternet II glavi.

Za računalnike v protokolnem omrežju Transmission Control Protocol/Internet Protocol (TCP/IP) je značilna uporaba okvirja eternet II zato, ker polje tipov eterneta naredi isto funkcijo kot LLC in SNAP podglave, in nam hkrati prihrani 8 do 9 bajtov na paket.

Obstajta dva zelo pomembna razloga zaradi katerih je potrebno upoštevati različne tipe okvirjev eternet. Prvi je ta, da morajo računalniki uporabljati isti tip okvirja, če želijo komunicirati med seboj. In drugi je ta, da če uporabljamo več protokolov na omrežni plasti v svojem omrežju, kot je recimo TCP/IP za omrežja Windows in IPX/SPX za NetWare, je potrebno uporabiti tip okvirja, ki vsebuje tip eterneta ali eternet II ali pa eternet SNAP.