Eternet

Povezovanje

Obnavljanje je ena poglavitnih značilnosti omrežij eternet in tako standard vsebuje pravila, koliko obnavljalnikov lahko uporablja eno lokalno omrežje. Originalni 10 Mb/s eternet uporablja število obnavljalnikov glede na pravilo 5-4-3, ki pravi, da lahko imamo največ 5 segmentov, ki so priklopljeni na 4 obnavljalnike, 3 segmenti so lahko mešani segmenti (imajo lahko priključene postaje in obnavljalnike).

Razširitev koaksialnega eterneta

V času omrežij s koaksialnimi kabli to pomeni, da lahko imamo mešane segmente od 500 do 185 metrov vsakega (za 10Base5 in 10Base2), na katerih je priključenih več računalnikov in priklopljenih na več obnavljalnikov. Lahko bi tudi dodali še dva dodatna obnavljalnika, da bi povečali celotno omrežje z dvema dodatnima segmentoma od 500 do 185 metrov vsakega, dokler bodo ti segmenti priklopljeni neposredno do naslednjega obnavljalnika, brez prisotnosti katerega drugega računalnika, kot prikazuje slika. Omrežje 10Base2 lahko tako razširimo do 925 metrov in omrežje 10Base5 do 2.500 metrov.

Razširitev UTP-eterneta

V omrežjih, ki uporabljajo topologijo zvezde, so vsi segmenti povezovalni segmenti, kar pomeni, da lahko povežemo do 4 obnavljalnike skupaj in še vedno lahko uporabimo pravilo 5-4-3.

Dokler prenos med dvema najbolj oddaljenima računalnikoma ne prečka več kot štiri zvezdišča, je omrežje pravilno nastavljeno. Ker zvezdišče deluje kot obnavljalnik, je lahko vsak segment 10BaseT dolg 100 metrov, kar pomeni, da je lahko maksimalna dolžina omrežja 500 metrov.

Okvir eterneta

Zgradba okvirja eternet (velikosti posameznih delov okvirja so v bajtih)

Ena izmed poglavitnih nalog protokola eternet je pridobivanje podatkov, ki jih dobi iz omrežja v paketu in ga pripravi za prenos po celotnem omrežju. Okvir je sestavljen iz glave in noge in podatkov, ki so še dodatno razdeljeni na polja, ki vsebujejo informacije za prenos podatka do njegovega cilja. Format okvirja eternet je prikazan na sliki.

Naloge posameznih polj, kakor si sledijo:

Preambula (7 bajtov)

To polje vsebuje 7 bajtov ničel in enic, ki jih komunikacijski sistem uporablja za uskladitev ure sistema, ki prejema podatke. Ta sistem mora uskladiti svojo uro z uro oddajnega sistema.

Začetni okvirjevev delimiter (1 bajt)

To polje vsebuje 6 bitov ničel in enic, katerim sledita dve enici, ki sta signal prejemniku, da se bo začel prenos okvirja.

Ciljni naslov (6 bajtov)

To polje vsebuje 6–bajtni naslov omrežnega vmesnika v lokalnem omrežju, ki mu je paket namenjen. Naslov je običajno zapisan v šestnajstiškem sestavu z 12 števkami.

Naslov izvora (6 bajtov)

To polje vsebuje 6–bajtni naslov omrežnega vmesnika, ki je generiral paket.

Eternet tip/dolžina (2 bajta)

V okvirju DIX-eternet to polje vsebuje kodo identifikacije protokola omrežnega sloja, ki je podatek v paketu podatkovnega sloja. V IEEE 802.3 okvirju to polje določa dolžino podatkovnega polja (razen zapolnitve).

Podatki in zapolnitev (od 46 do 1.500 bajtov)

To polje vsebuje podatke omrežnega protokola izvornega sistema, ki bodo poslani istemu protokolu na končnem sistemu. Okvirji eternet (tudi glava in noga, razen preambule in začetnega delimitra okvirja) morajo biti dolgi najmanj 46 bajtov tako, da v primeru, da je poslani podatek krajši od 46 bajtov, mu sistem doda zapolnjevalne bajte (angl. pad) tako, da paket dobi minimalno zahtevano dolžino.

Pregledovanje okvirja (4 bajte)

Rep okvirja je samostojno polje za pregled nedotaknjenosti paketa (angl. frame check sequence), ki vsebuje 4–bajtno pregledovalno vrednost za celoten paket. Pošiljatelj ustvari to vrednost in jo vstavi v okvir. To naredi tudi prejemnik in s primerjanjem obeh vrednosti lahko sklepa, ali je paket prišel nepoškodovan.