Transmission Control Protocol

Transportni sloj TCP/IP

V skladu s pravili transportnega sloja v modelu OSI so protokoli transportnega sloja odgovorni za vzpostavljanje in vzdrževanje povezave med dvema končnima gostiteljema. Transportni cilj poskrbi za potrditve uspešnega prenosa, kontrolo pretoka in pravilni vrstni red paketov. Upravlja tudi ponovno pošiljanje paketov. Transportni sloj v TCP/IP lahko uporablja protokol TCP ali UDP, odvisno od zahtev in potreb pošiljanja.

Protokolni sklad TCP/IP je dobil ime po kombinaciji protokolov TCP in IP, ki skupaj zagotavljata storitve, ki upravlja z večino prometa v omrežju TCP/IP. Internetne aplikacije, kot spletni brskalniki, odjemalci FTP in pregledovalniki elektronske pošte so vsi odvisni od protokola TCP, ki prenaša velike količine podatkov brez napak. TCP je definiran v dokumentu RFC (angl. Request For Comments) 793, ki je objavila IETF (angl. Internet Engineering Task Force) leta 1981.

TCP

Transmission Control Protocol (TCP) je protokol transportnega sloja in se uporablja za zanesljiv pretok podatkov med gostitelji in omrežji. TCP podatke razdeli na koščke, jim nato doda informacije, ki so potrebne, da podatki najdejo pot do destinacije in nato koščke ponovno sestavi na koncu povezave. Koščki se imenujejo datagrami. TCP doda k podatkom aplikacijskega sloja v datagram glavo, ki vsebuje informacije, ki so potrebne zato, da podatki pridejo do mesta, na katerega so bili poslani. Najpomembnejše informacije v glavi so: številka vrat, začetno število datagrama in kontrolna vsota (angl. checksum).

TCP uporablja virtualni kanal

TCP je odgovoren za zanesljive prenose podatkov od pošiljatelja do sprejemnika. Je povezovalni protokol, ki vzpostavlja povezave (imenovane tudi seja ali navidezni kanal) med dvema strojema, preden so podatki poslani. Da lahko postavi zanesljivo povezavo, TCP uporablja metodo trosmernega usklajevanja (angl. three-way handshake).

Ker je TCP povezavni protokol, se najprej vzpostavi povezava med odjemalcem in pošiljateljem. Pri povezavi je določen odjemalčev naslov IP in vrata, ter pošiljateljev naslov IP in vrata, na katerih posluša storitev strežnika. Naslov IP povezan z določenimi vrati tvori vtičnico (angl. socket) in par odjemalčeve in pošiljateljeve vtičnice tvorita povezavo TCP, ki je edinstveno določena. Glava (angl. header) paketa TCP vsebuje izvorni naslov IP in vrata, ciljni naslov IP in vrata, zaporedno številka paketa, številka potrditve in kontrolne zastavice.

Izvorna in končna številka vrat poskrbita, da so podatki poslani s pravim procesom, ki teče na računalniku. Začetna številka dovoli datagramom, da se ponovno združijo v pravilnem vrstnem redu v sprejemajočem računalniku in kontrolna vsota omogoča protokolu, da pregleda, če so poslani podatki enaki tistim ki so bili prejeti. To stori tako, da sešteje vsebino datagrama in vnese to številko v glavo. Ko je glava enkrat v datagramu, TCP poda slednjega IP, da ga le–ta vodi do končnega cilja. Sprejemajoči računalnik nato postori enake izračune in če se ti ne izidejo, se je nekje datagram okvaril in se le–ta ponovno pošlje.