NETBIOS

 

NetBIOS je kratica za Network Basic Input/Output System. Aplikacijski vmesnik NetBIOS omogoča aplikacijam na drugih računalnikih komunikacijo v lokalnem omrežju. Protokol zagotavlja storitve na sejnem sloju referenčnega modela ISO/OSI.

V modernih omrežjih sodeluje s protokolnim skladom TCP/IP, ki tako omogoča vsakemu računalniku tako ime NetBIOS, kot tudi naslov IP. V starejših operacijskih sistemih je sodeloval z drugimi protokolnimi skladi, na primer z IPX/SPX.

IME NetBIOS

Ime NetBIOS je določeno, ko je nameščeno in konfigurirano omrežje Windows. Če v omrežju s protokolnim skladom TCP/IP želimo komunicirati z gostiteljem z uporabo imena NetBIOS, je potrebno preimenovanje (običajno se za logično poimenovanje uporabljajo naslovi IP). Običajno opravi to pretvorbo strežnik WINS — NetBIOS Name Server. Ime NetBIOS je običajno enako imenu računalnika, ni pa obvezno. Ime NetBIOS je lahko skoraj vsaka kombinacija znakov (razen presledka in \ / : * ? " ; |)

Gostiteljsko ime

V operacijskim sistemu Windows ne smemo mešati imeni računalnika: ime NetBIOS in gostiteljsko ime (angl. host name). Vsak računalnik, ki uporablja TCP/IP (če uporablja operacijski sistem Windows ali pa tudi ne), ima svoje gostiteljsko ime (včasih imenovano tudi ime DNS). V splošnem je gostiteljsko ime sestavljeno iz imena NetBIOS, ki mu je dodana primarna končnica DNS. Oboje se nastavi na Nadzorni plošči.

Gostiteljsko ime uporabljajo aplikacije kot so telnet, ftp, spletni brskalniki. Če želi računalnik s protokolnim skladom TCP/IP uporabiti gostiteljsko ime, ga mora spremeniti v naslov IP. Tipično se ta pretvorba opravi na strežniku DNS (Domain Name System).

ZGODOVINA

NetBIOS je leta 1993 razvil Sytek Inc. za osebne računalnike IBM. Vmesnik je bil načrtovan za majhna omrežja, saj so takrat lahko imela omrežja osebnih računalnikov kvečjemu 80 računalnikov in tipično je bilo pošiljanje vsem (angl. baseband). Po objavi tehničnih podatkov je postal uporabniški vmesnik protokola standard de facto.

Leta 1995 je IBM iznašel omrežje token ring in emulator NetBIOS je služil za dostop osebnih računalnikov v omrežje. Nov uporabniški vmesnik je dobil ime NetBEUI (NetBIOS Extended User Interface). Novel je leta 1986 omogočil enkapsulacijo protokola v protokolnem skladu IPX/SPX.

Leta 1987 je bil objavljen postopek enkapsulacije NetBIOS v pakete TCP in UDP, NetBIOS over TCP/IP (NBT, RFC 1001 in 1002).

STORITVE

NetBIOS zagotavljan tri različne storitve:

• imensko storitev,
• sejne storitve za povezavno orientirane storitve,
• prenos datagramov za nepovezavne storitve.

Imenska storitev

Pred vzpostavitvijo sejnih storitev ali distribucijo datagramov, mora aplikacija registrirati svoje ime NetBIOS z uporabo imenskih storitev. Imena NetBIOS imajo dolžino do 16 bajtov, dolžina je odvisna tudi od posamezne implementacije. Pogosto se šestnajsti bajt uporablja za tip storitve, podobno kot se uporabljajo vrata v TCP/IP.

Imenska storitev zagotavlja enostavne storitve:

Dodaj ime

Add Name — registrira ime NetBIOS.

Dodaj ime skupine

Add Group Name — registrira "skupinsko" ime NetBIOS.

Izbriši ime

Delete Name — izbriše registracijo imena (lahko tudi skupine).

Poišči ime

Find Name — Poišče določeno ime NetBIOS v omrežju.

Sejne storitve

Sejni način delovanja dovoljuje dvema računalnikoma vzpostavitev povezave za "razgovor", možnost izmenjave večje količine sporočil, odkrivanje in odpravljanje napak.

Enostavne sejne storitve, ki jih ponuja NetBIOS so:

Klicanje

Call — odpre sejo z oddaljenim imenom NetBIOS.

Poslušanje

Listen — posluša željo za odpiranje seje.

Zapiranje

 

Hang Up — zapiranje seje.

Pošiljanje

Send — pošiljanje sporočila računalniku ali drugemu končnemu sistemu.

Pošiljanje brez potrjevanja

Send No Ack — enako kot pošiljanje,le da ne zahteva potrjevanje.

Sprejem

Receive — čakanje na sprejem paketa, ki ga je poslal računalnik na drugem koncu seje.

Storitve za distribucijo datagramov

Datagram način pošiljanja je nepovezaven. Ker se vsako sporočilo pošlje neodvisno, morajo le-ta biti majhna. Naloga aplikacije je, da odkriva in odpravlja napake.

Enostavne storitve, ki jih ponuja NetBIOS za pošiljanje datagramov so:

Pošlji datagram

Send Datagram — pošlje datagram oddaljenemu imenu NetBIOS.

Pošlji razpršen datagram

Send Broadcast Datagram — pošlje datagram vsem imenom NetBIOS v oddaljenem omrežju.

Sprejmi datagram

Receive Datagram — čakanje na paket, ki je bil poslan z ukazom Pošlji datagram.

Sprejmi razpršen datagram

Receive Broadcast Datagram —čakanje na paket, ki je bil poslan z ukazom Pošlji razpršen datagram.

Dostopnost

Protocol NBF (NetBEUI Frame Protocol) je običajno podprt v skoraj vsaki različici operacijskega sistema Windows do Windows 2000.

Microsoft je uradno nehal podpirati ta protokol z Windows XP, toda neuradno ga še vedno zagotavlja. Mogoče ga je "ročno" namestiti z uradnega medija z operacijskim sistemom. V operacijskem sistemu Vista ni niti te neuradne podpore. Toda namestiti ga je mogoče iz medija za Windows XP in običajno deluje brez kakršnihkoli težav.