DSL

DSL (angl. digital subscriber line, digitalna podpisovalna linija) je izraz za različne digitalne komunikacijske storitve, ki uporabljajo standardne telefonske linije in nudijo večjo hitrost za prenos podatkov kot PSTN in tudi ISDN. Predstavljajo relativno poceni alternativo drugim tehnologijam, kot na primer T1. Različni tipi storitev DSL imajo k imenu dodano različno opisovalno črko, zato nekateri viri uporabljajo družinsko okrajšavo xDSL. Nekaj storitev DSL je prikazanih v spodnji tabeli.

storitev	prenos	dolžina priključka	aplikacije
High-bit-rate Digital Subscriber Line (HDSL)	1,544 Mb/s polni dvosmerni prenos po dveh paricah ali 2,048 Mb/s polni dvosmerni prenos po treh paricah	3.000 – 4.000 metrov	Uporablja se v velikih omrežjih kot zamenjava za T1.
Symmetrical Digital Subscriber Line (SDSL)	1,544 Mb/s polni dvosmerni prenos ali 2,048 Mb/s polni dvosmerni prenos	3.000 metrov	Uporablja se v velikih omrežjih kot zamenjava za T1, lokalnih omrežjih , PBX medomreževanje, frame relay
Asymmetrical Digital Subscriber Line (ADSL)	1.544 – 8.448 Mb/s k uporabniku; 16 Kb/s – 640 Kb/s od uporabnika	3.000 – 5.000 metrov	Uporablja se za dostop do interneta/intraneta, dostop do oddaljenega LAN, navidezna privatna omrežja, video na zahtevo, zvok v IP
Rate-Adaptive Digital Subscriber Line (RADSL)	640 Kb/s – 2,2 Mb/s k uporabniku; 272 Kb/s – 1.088 Mb/s od uporabnika	3.000 – 5.000 metrov	Podobno kot ADSL, le hitrost prenosa se lahko dinamično prilagaja razdalji in kvaliteti prenosa.
ADSL Lite	do 1 Mb/s k uporabniku; do 512 Kb/s od uporabnika	5.000 metrov	Uporablja se za dostop do interneta/intraneta, dostop do oddaljenega LAN, IP telefonija, video konference
Very-high-bit-rate Digital Subscriber Line (VDSL)	13 – 52 Mb/s k uporabniku; 1,6 – 2,3 Mb/s od uporabnika	300 – 1500 metrov	Dostop do multimedijskih vsebin interneta, dostop do TV storitev visoke ločljivosti
ISDN Digital Subscriber Line (IDSL)	do 144 Kb/s polno dvosmerno	18,000 metrov	Uporablja se za dostop do interneta/intraneta, dostop do oddaljenega LAN, telefonija IP, videokonference

DSL uporablja posvečene povezave do ponudnika

V seznamu hitrosti prenosov (angl. transmission rate) vidimo, da večina DSL storitev uporablja različne hitrosti za prenos podatkov k uporabniku in od njega. To so asimetrične storitve. To je zato, ker signali DSL običajno povzročajo več prometa podatkov, ki potujejo od potrošnika do centrale, kot pa obratno. Za uporabnike, ki uporabljajo končne točke uporabniškega internetnega dostopa, to ponavadi ni problem, zato ker brskanje po omrežju in druge splošne dejavnosti povzročajo veliko več prometa iz strežnika k uporabniku, kot pa obratno.

Toda, če nameravate uporabiti DSL za priključitev svojega strežnika v internet, se prepričajte, če je prenos simetričen in če ponudnik ponuja zadosten prenos podatkov od vas na strežnik za vaše potrebe. Storitve DSL imajo tudi več omejitev zaradi razdalj kot ISDN.

DSL ponuja večje hitrosti prenosa s tem, da izkorišča visoke frekvence, ki jih navadne telefonske storitve ne in uporablja še posebne signalne sheme. Zato lahko v večini primerov uporabimo svoje obstoječe telefonske linije za povezavo DSL in še vedno lahko hkrati kličemo. Najbolj tipični storitvi DSL sta HDSL, ki jih uporabljajo telefonska podjetja in velike korporacije za povezave prostranih omrežij, in ADSL, ki je storitev ponudnikov dostopa do interneta (zagotavljajo internetni dostop končnim uporabnikom). DSL je dobra rešitev za internetni dostop domačim uporabnikom in do pisarniških omrežj, dokler je prenos podatkov od vas primeren za vaše potrebe.

ADSL povezava

Dodatna oprema, ki jo potrebujete za povezavo ADSL je ADSL Termination Unit-Remote (ATU-R), včasih imenovan kot sprejemnik DSL ali DSL modem, in tudi razdelilnik linije, če boste uporabljali linijo za zvočni promet (telfonijo). Modem DSL v resnici ni modem, ker ne pretvarja signale med digitalnimi in analognimi formati. Vse komunikacije DSL so digitalne. ATU–R poveže vaš računalnik s tem, da uporablja običajno eternetni omrežni vmesnik ali pa priklop USB . Na strani ponudnika dostopa pa povezave omogoča bolj zapletena naprava, to je Digital Subscriber Line Access Multiplexer (DSLAM).

ADSL modem US Robotics

Za razliko od ISDN sopovezave DSL direktne, stalne povezave med dvema stranema in so povezane vedno. To pomeni, če hočemo imeti DSL povezavo do interneta, nam mora telefonsko podjetje namestiti povezavo med našim domom ali pisarno in stranjo ponudnika dostopa. Če želimo zamenjati svojega ponudnika dostopa do interneta, nam mora telefonsko podjetje namestiti novo povezavo. V večini primerov telefonska podjetja sama sebi ponujajo DSL internetni dostop in s tem izpustijo eno stranko iz pogajanj.

Prednosti povezave DSL:

• Po vzpostavitvi internetne povezave je še vedno mogoče uporabljati stacionarni telefon za glasovno komuniciranje.
• Hitrost povezava je veliko večja kot preko navadnega dostopa do interneta preko klicne telefonske linije.
• DSL ne potrebuje dodatnih napeljav in kablov, saj se lahko poveže preko navadne, že obstoječe telefonske linije.
• Ponudniki DSL internetnih storitev nas že običajno oskrbijo z nabavo "modema" ali pa je že vključen v namestitev.
• Povezava omogoča prenos večjih datotek, kot so npr. video in zvok.

Slabosti DSL povezave so:

• DSL povezava je tem hitrejša, čim bližje smo centrali ponudnika storitev.
• Zaradi nesimetričnosti je povezava hitrejša za sprejemanje podatkov, pošiljanje preko interneta pa je počasnejše.
• Manjše območje možnosti dostopa.