E-gradiva > Računalništvo > Sistemi > d_okolje > 01_procesi

Prijava

DiskRetni in zvezni procesi

Cilji:

Spoznali bomo, kaj so zvezni in kaj diskretni procesi ter kako obravnavamo čas pri upravljanju procesov z računalnikom.

Najprej nekaj ugotovitev iz življenja:

Stanje stikala
je lahko v enem od dveh možnih stanj: sklenjeno, razsklenjeno. Stanji sta dve in ju z lahkoto razlikujemo. Sta diskretni stanji.
Število dokončanih izdelkov
je celo število. Ne more biti 12,6 ali »nekje med 12 in 13«. Število lahko točno zapišemo, shranimo in kasneje prikličemo.
Število avtomobilov
v garažni hiši je diskretna veličina. Tudi število avtomobilov v garažni hiši je diskretna veličina.
Temperatura
je drugačna veličina. Lahko se spreminja v neizmerljivo majhnih korakih. Pravimo, da se spreminja zvezno.

png

Diskretni procesi so procesi, pri katerih se značilna veličina spreminja skokoma, pri tem pa lahko zavzame le vnaprej določene vrednosti.

Pri diskretnih procesih ugotavljamo, katero od možnih vrednosti je zavzela opazovana veličina. Primera diskretnih veličin sta stanje stikala, vrednost števca končanih izdelkov ali število avtomobilov v garažni hiši. Če bi število le teh spremljali v določenem časovnem obdobju, bi se stanje vsakokrat spremenilo v »trenutku«, ko s tekočega traku pride naslednji izdelek oziroma ko v garažo pripelje ali iz nje odpelje avto.

Časovni diagram stanja v garažni hiši je prikazan na spodnji sliki. Stanje se spreminja v "skokih". Graf diskretnega procesa je lomljena  črta, vrednosti se spreminjajo skokoma.

Avtorji: Tea Lončarić , Andreja Vehovec, Marko Kastelic , David Drofenik, Saša Divjak, Alenka Kavčič , Matija Marolt, Marko Privošnik, Milan Podbršček, Janko Harej, Andrej Florjančič