krmiljenje pretoka
Pri pravilno vzpostavljeni povezavi se podatki prenašajopo podatkovnih linijah (za vsako smer ena), bit za bitom. Podrobneje v poglavju o serijskem prenosu podatkov.
Sprejemnik sprejema prispele podatke v medpomnilnik (angl. buffer) z mehanizmom FIFO, od koder jih postopoma pobira v obdelavo. Če podatki prihajajo v ta medpomnilnik hitreje kot jih utegne sprejemnik obdelovati, bi lahko prišlo do izgubljanja podatkov, ki jih sprejemnik ne bi mogel sprejeti v (prepoln) medpomnilnik. Zato mora imeti sprejemnik možnost, da začasno zadrži pošiljanje podatkov oddajnika (tj. da jih začasno ustavi), ter ga pozneje spet dovoli. To lahko stori na dva načina: s strojnim (hardverskim) ali s softverskim krmiljenjem pretokapodatkov.
Hardversko krmiljenje pretoka
Ta način je bil pravzaprav že nakazan zgoraj. Napravi se "dogovarjata" s pomočjo za to predvidenih signalnih linij. Signal CTS (angl. Clear To Send) pove, da je sprjemnik pripravljen za sprejemanje naslednjega podatka. Ko sprejemnik ta signal umakne, pomeni, da ima medpomnilnik poln in naj se oddajanje začasno ustavi. Ko se pomnilnik dovolj izprazni, se signal CTS zopet postavi in prenos se nadaljuje.
Značilnost tega načina so dodatne krmilne linije (RTS, CTS in druge). Brez njih ta način ni mogoč. Drug način urejanja prometa pa je ...
Softversko krmiljenje pretoka
Pri softverskem krmiljenju se pretok omogoča oz. ustavlja z uporabo posebnih znakov (ASCII kodiranih), ki si jih napravi pošiljata kar po podatkovnih linijah. Ta krmilna znaka se imanujeta XON in XOFF in imata svoje mesto v ASCII kodni tabeli. Z njima sprejemnik pove oddajniku, naj nadaljuje oz. (začasno) počaka z oddajanjem podatkov.
To stori s pošiljanjem omenjenih krmilnih znakov po drugi (prosti) podatkovni liniji, po kateri se prenašajo podatki v nasprotni smeri.
Prednost softverskega krmiljenja je očitna – niso potrebne dodatne linije (vodniki) za krmilne signale.
Slabost tega načina pa se pokaže pri prenašanju binarnih datotek (nebesedilnih), kjer je enota sporočila lahko katerakoli binarna kombinacija - ne nujno znak z grafično podobo (črka, številka, ločilo...). Tako se prav lahko zgodi, da bo med temi kombinacijami tudi zaporedje 00010011 (=13h), ki ga oddajnik lahko razume kot XOFF, zaradi česar ustavi oddajanje. Nato oddajnik čaka na binarno kombinacijo 00010001 (=11h, XON) za nadaljevanje oddajanja, ki je lahko tudi ne dočaka in prenos se ne bo nadaljeval, niti končal končal. Za zanesljivo pošiljanje binarnih datotek je torej sprejemljivo samo strojno krmiljenje pretoka podatkov.
Zanimiva podrobnost: Znaki, ki nastopajo v besedilnih datotekah, imajo kode večje od 31. Prvih 32 mest (kod) je namreč rezerviranih za posebne (neizpisljive) znake, kot na primer tabulatorski znak, pisk, skok v novo vrsto in druge posebni znaki. Med njimi sta tudi XON in XOFF s heksadecimalnima kodama 13h in 11h.