Serijski vmesnik
Cilji
- Spoznali bomo elektronski podsklop, ki skrbi za pravilni serijski prenos podatkov, in njegove značilne nastavitve.
Serijski vmesnik je elektronsko vezje v računalniku, ki podpira serijski prenos podatkov. Nekoč je bil vgrajen na dodatni kartici osebnega računalnika, danes je integriran na matični plošči. Njegova naloga je, da strojno podpira nastavitve predpisanega podatkovnega formata in električne karakteristike.
Vrednosti osnovnih komunikacijskih parametrov nastavljamo, in sicer:
- takt (hitrost takta, tipične vrednosti 300, 1200, 2400, 4800, 9600 baud in več, do 115 kbaud),
- število podatkovnih bitov (5, 6, 7, ali 8),
- prisotnost bita parnosti in vrsta parnosti (brez parnosti, soda , liha - podrobnosti glej dalje),
- število zaključnih bitov (1, 1.5, 2).
Pred prenašanjem podatkov morata imeti oddajnik in sprejemnik te vrednosti enako nastavljene. Na sliki je prikazano določanje komunikacijskih parametrov v operacijskem sistemu Windows (Nadzorna plošča).
Primer
Pri hitrosti prenašanja 9600 baud, z 8 podatkovnimi biti, izbrani sodi parnosti (an. even parity) in z 1 zaključnim bitom (na kratko: 9600, 8, E, 1) pošljemo znak "E". (Njegov zapis v ASCII kodu je 01000101, desetiško 69.)
Z osciloskopom bi lahko izmerili spodnji časovni potek napetosti.
Startni bit (visoko stanje) napove začetek podatka. Podatkovni biti si sledijo od LSB proti MSB. Logična 1 je predstavljena z nizkim stanjem.
Opisani serijski prenos podatkov najdemo v preprostejših napravah (npr. različnih merilnikih, krmilnikih). Nadomeščajo ga pa že drugi, predvsem hitrejši načini.