Drug način ohranjanja sinhronizma z oddajnikom pa je preko podatkovnega signala! Signal, ki ga oddaja oddajnik, mora v svoji obliki vsebovati informacijo o začetku in koncu sporočila, pa tudi informacijo o taktu pošiljanja oz. branja.
Začetek podatkovnega okvirja je pri sinhronem prenosu označen z dogovorjenim posebnim sinhronizacijskim znakom.
Ko sprejemnik prepozna ta znak (predpisano zaporedje bitov), ve, da bodo sledili biti koristne informacije. Podobno so sinhronizacijski znaki tudi na koncu sporočila in tudi v času, ko ni prenašanja podatkov. Primer sinhronizacijskega znaka je znak z imenom SYN, ki ga najdemo v naboru znakov ASCII .
Poleg tega, da naznanja začetek podatkov, pa vsebuje sinhronizacijski znak tudi informacijo o hitrosti, o taktu. Kako?
Ker je znana oblika sinhronizacijskega signala, lahko sprejemnik "izmeri" trajanje posameznih stanj in iz oblike signala ugotovi hitrost oddajanja (takt) oddajnika. Nato tudi svoj takt nastavi na isto vrednost ter ga po potrebi sproti popravlja.
Podatkovni okvirji so pri sinhronih prenosih daljši kot pri sinhronih - do nekaj tisoč zlogov.
Okvir sestavljajo:
Avtorji: Tea Lončarić , Andreja Vehovec, Marko Kastelic , David Drofenik, Saša Divjak, Alenka Kavčič , Matija Marolt, Marko Privošnik, Milan Podbršček, Janko Harej, Andrej Florjančič