Sistemski časovnik  in števec

Eden od pomembnih sklopov strojnega dela računalnika je sklop, ki omogoča osnovne operacije, povezane s štetjem, in osnovne operacije, vezane na realni čas. Ta sklop je programirljivi števec in časovnik. Nekoč je bil realiziran kot samostojno integrirano vezje, danes ga najdemo kot del kompleksnejših integriranih vezij.

V čem je razlika med števcem in časovnikom?

Števec šteje impulze binarnega signala. Predviden ima poseben števni vhod, kamor je priključen vir impulzov, ter register, v katerem je zapisano število preštetih impulzov. Ob vsakem novem impulzu se vrednost v tem registru poveča za 1.
Zaradi lažje realizacije nekaterih funkcij je števec lahko realiziran tako, da izbrano začetno vrednost vpišemo v register, ob preihajajočih impulzih pa se vrednost v registru zmanjšuje. Pri tem je seveda posebej pomemben trenutek, ko stanje doseže vrednost nič. Ta dogodek lahko sproži ustrezno prekinitev, pri kateri se nato izvede določen podprogram.

Če števcu damo šteti impulze iz oscilatorja z znano periodo (oz. frekvenco), dobimo števec časovnih intervalov znane dolžine. Naprava, ki šteje čas (mikrosekunde), je seveda časovnik. Če štejemo impulze iz oscilatorja s frekvenco fosc = 1 MHz, ustreza vsak prešteti impulz periodi oscilatorja, kar v našem primeru znaša 1/ 1MHz = 1 mikrosekunda.

V obeh gornjih primerih gre torej za isto vezje (števec), ki je glede na priključen vhodni signal uporabljeno kot števec ali kot časovnik.

Avtorji: Tea Lončarić , Andreja Vehovec, Marko Kastelic , David Drofenik, Saša Divjak, Alenka Kavčič , Matija Marolt, Marko Privošnik, Milan Podbršček, Janko Harej, Andrej Florjančič