Kaj se bomo v tem poglavju naučili
Spoznali bomo problem dodeljevanja (enega) procesorja več napravam ter dve temeljni rešitvi.
Na procesor računalnika je priključenih veliko naprav. Spomnimo se: tipkovnica, miška, diskovni pogoni, zvočna kartica, grafična kartica, igralni dodatki in druge. Poleg naštetih, vidnih naprav, mora procesor streči še nekaterim notranjim napravam, ki uporabniku niso neposredno dostopne: časovniki, komunikacijske in druge naprave.
Nekatere naprave potrebujejo veliko obdelave podatkov, druge manj, mnoge le občasno. Nekatere naprave lahko nekoliko počakajo, druge morajo biti »postrežene« takoj.
Opisano nalogo srečamo tudi drugod v tehniki in življenju, ko več odjemalcev – bodisi naprav ali ljudi – potrebuje storitve skupnega razpoložljivega strežnika.
Problem dodeljevanja procesorjevega »delovnega časa« se v splošnem rešuje na dva načina: s pozivanjem naprav in z uporabo prekinitev.
Pojmi in koncepti v računalništvu so v mnogočem posnetek dogajanja v vsakdanjem življenju. Ko že govorimo o »strežbi« procesorja perifernim napravam, si zamislimo oba omenjena pristopa tudi pri »tapravi« strežbi – v restavraciji. Strežbi s pozivanjem ustreza postrežba od mize do mize in rutinsko vprašanje "Potrebujete kaj?" Uporabo prekinitev pa srečamo pri manjšem številu gostov, kjer natakar v glavnem čaka v pripravljenosti in morda pripravlja pogrinjke na prostih mizah. Ob klicu »Natakar!« pa se odzove in poskrbi za gosta, ki potrebuje to ali ono.
Avtorji: Tea Lončarić , Andreja Vehovec, Marko Kastelic , David Drofenik, Saša Divjak, Alenka Kavčič , Matija Marolt, Marko Privošnik, Milan Podbršček, Janko Harej, Andrej Florjančič