Pri nekaterih soglasnikih se izgovor razlikuje od zapisa, kar velja zlasti za:
v in l.
V lahko izgovarjamo kot v ali kot u (zapis z repkom): vaja, siv. Kot v ga izgovorimo pred samoglasnikom v isti besedi, kot U ga izgovorimo za samoglasnikom, pred soglasnikom in na koncu besede.
Pri zapisu besed s tema glasnikoma upoštevamo naslednje
pravilo:
kadar izražamo prodiranje v
nekaj, pišemo v, npr. vstop, vtikati; sicer je v rabi glasnik u, npr.:
udariti, ujeti.
L pa lahko izgovarjamo kot l ali u (zapis z repkom): lama, solza.
Kot l ga izgovarjamo med samoglasniki, tudi na koncu besede, kot u pa pri tvorbi glagolskih časov (videl, rekel) in po večini sredi besede.
Kako se v naslednjih besedah izgovarja l?
lov | |
vdreti | |
pav | |
plovec | |
povest | |
vrt | |
voda | |
vsak |
Izberi besede, pri katerih se l izgovarja kot u. (Če boš kliknil na pravilne, se bodo obarvale roza in se premaknile v desno.)
plevel |
leto |
vedel |
čoln |
sol |
stol |
tele |
dolgčas |
poln |
.
Označi tiste črke, ki jih izgovarjamo drugače, kot so zapisane. (Če boš kliknil na pravilne, se bodo obarvale zeleno.)
sladkor, golobček, rob, svatba, diagonala, laž, razred, kviz, dolg, kdo
Kar delaš z dobro voljo, je lahko.
(slovenski pregovor)