1. V vsakem delu besede, ki jo delimo, mora biti en samoglasnik in vsaj en soglasnik.
2. Najpomembneje je, da dele besed lahko izgovorimo.
1. Kadar sta dva soglasnika med dvema samoglasnikoma, gre drugi k naslednjemu zlogu (tek-mah).
2. Zvezo soglasnikov delimo po izgovorljivosti (slo-ven-šči-na, ne slo-ve-nšči-na).
3. Nikoli ne pustimo samo enega samoglasnika (upa-nje, ne u-pa-nje).
4. Zvezo samoglasnikov lahko delimo (po-is-ka-ti).
5. Razdelimo lahko tudi dva enaka soglasnika (od-daja).
6. Kadar so kakšne besede zapisane tako, da en glas zapišemo z več črkami, teh ne razdelimo (Schu-ma-cher, ne Schu-mac-her).