Ostrenje

Ostrenje je nastavljanje elementov objektiva, tako da je slika objekta na slikovnem polju ostra.

Čeprav lahko sodobne video kamere sliko izostrijo same oziroma avtomatsko, je dobro poznati nekaj zakonitosti ostrine slike:

1. Med ostrenjem uskladimo objektiv z oddaljenostjo objekta, ki ga snemamo. Čim bliže je predmet, ki ga snemamo, tem bolj natančno moramo naravnati ostrino slike.
2. Ostrina slike je odvisna tudi od tega, v katerem položaju je zum objektiv. Kadar je zum objektiv v položaju širokokotnega objektiva, ostrenje ni problematično. Vse, kar je na sliki, je ostro izrisano če pa so leče v položaju teleobjektiva, je treba ostriti zelo natančno. Ožji kot je vidni kot objektiva, zahtevnejše je ostrenje.
3. Na ostrino slike vpliva tudi svetloba, pri kateri snemamo. Če je svetlobe malo, v mraku, je treba sliko izostriti bolj natančno in pazljivo. Pri močni, sončni svetlobi pa je ostrenje slike manj problematično.

Načini uporabe izostritve

• Avtomatska izostritev
  
• Selektivna izostritev: Je namenska uporaba majhne globinske ostrine, da se poudari glavni objekt motiva.
• Sledilna izostritev : Tudi ko se kamera giblje, mora biti glavni objekt v planu oster.
• Prehajanje izostritve: Pozornost je namenjena objektu, ki ima največjo ostrino.  Na drug objekt se prenese z izostritvijo le-tega.

Osvetlitev slike

Pojma osvetlitev slike ne smemo zamenjati z osvetlitvijo prizorišča. Pri osvetlitvi slike mislimo na količino svetlobe, ki jo objektiv spušča kamero. 

Osvetlitev posnetka oziroma ekspozicijo določata:

• zaslonka (količina svetlobe),
• zaklop (čas osvetlitve).

Zaslonka Naloga zaslonke je, da z odpiranjem in zapiranjem kontrolira količino vstopne svetlobe. Pri video kamerah je to glavno sredstvo za uravnavanje svetlosti slike. Vrednost zaslonke vpliva tudi na globinsko ostrino. Nastavitev zaslonke kamere poteka zelo podobno nastavitvi pri fotoaparatu.

Zaklop

uravnava dolžino ekspozicije vsake od 25 sličic, ki jih kamera posname v eni sekundi.

Maksimalni čas osvetlitve je 1/50 sekunde, kar ustreza petindvajsetim sličicam oziroma petdesetim polsličicam v sekundi.

Krajši čas od 1/50 prinese manj tekoče gibanje, daljši čas pa napravi objekte v gibanju bolj zabrisane. Vrednost zaklopa podaja čas osvetlitve izražen v sekundah.

Pri daljših časih osvetlitve je efekt odvisen od hitrosti premikanja objekta. Pri hitrih objektih nastane stroboskopski efekt, objekt v gibanju se na temnejšem ozadju navidezno podvaja.

 

 

---