Evropska PREDromantika

Preberi Goethejevo pesem in zapiši, o katerem čustvu govori.

J. W. Goethe
MIGNON

Le kdor sam hrepeni,
ve, kaj je z mano!
Veselje prejšnjih dni
je pokopano;
oko v nebo strmi
v daljavo znano.
Ah, tamkaj on živi,
ki čuti z mano.
Medlim, vse v meni tli,
vse je izžgano.
Le kdor sam hrepeni,
ve, kaj je z mano.

 

 

 

Pesem Mignon je primer predromantičnega pesništva. Predromantika je skupno ime za literarne tokove, ki so se v Evropi pojavili med letoma 1750 in 1800 in so nasprotovali idejam razsvetljenstva. Če so razsvetljenci poudarjali razum, upoštevali stroga pravila ustvarjanja, obujali antične ideale, so se predromantiki nagibali k čustvom, poudarjali ustvarjalno svobodo, cenili so ljudsko pesništvo in Shakespeara.

Med pomembnejšimi književnimi strujami predromantike je viharništvo (Sturm und Drank, nem. vihar in zalet), ki je poudarjalo viharna čustva, strasti in svobodno voljo posameznika.

Glavna predstavnika sta Johann Wolfgang Goethe in Frierich Schiller, ki sta delovala v Weimarju, zato to obdobje predromantične književnosti imenujemo weimarska klasika. Iz Škotske izvira ossianizem (J. Macpherson, Ossianovi spevi), ki zbuja zanimanje za ljudsko slovstvo. Iz Anglije prihajata poezija grobov in noči ter skrivnostno in temačno baladno pesništvo, v prozi pa se uveljavi črni ali grozljivi roman, ki poglablja zanimanje za fantastiko in religioznost srednjega veka. Na predromantike je močno vplival Rousseau s svojimi moralnim, socialnimi in literarnimi idejami.