Romantični junak

Glavni junak literarnih del je običajno moški. To je izobražen človek, plemič. Romantiki predstavljajo izjemne posameznike, ne običajnih ljudi. Tak junak ljubi svobodo in ima visoke ideale. Teh pogosto ne more uresničiti, zato se pojavlja nasprotje med njegovimi pogledi na svet, cilji in stremljenji ter med tem, kako jih lahko uresniči v obstoječi družbi. Temeljno romantično nasprotje, ki izhaja iz Kantove filozofije, se imenuje:

nasprotje med ideali in stvarnostjo.

Zaradi neuresničitve lastnih idealov in posledično zaradi nezmožnosti samouresničitve so se romantiki umikali v naravo in v svet domišljije; tam so ustvarjali svet lepote, resnice ali dobrote.

Romantični junak je čustven človek, svet in življenje dojema izrazito subjektivno, zato pravimo, da se pojavi nov tip človeka, ki živi v sporu z družbo in samim seboj. Gre za romantičnega človeka-plemenitega, ljubečega, toda v življenju razočaranega, zato nesrečnega in pogosto tragičnega. Uteho si išče v idilični naravi, nato v ljubezni do dekleta, včasih celo v smrti.

Iz tega izhajajo značilne romantične teme:

ČUSTVENOST

LJUBEZEN

NARAVA

HREPENENJE

PRIJATELJSTVO

SVOBODA

LITERARNE ZVRSTI/VRSTE

Za izražanje človekovih notranjih stanj je najprimernejša literarna vrsta lirika, vendar se v evropski romantiki razvije tudi pripovedništvo, dramatika pa je redkejša in združuje lirske prvine (tragikomedija, monodrama, dramska pesnitev).