ZAPLETENOST ČLOVEŠKEGA DUHA

Dostojevski je veliko razmišljal o tem, kako bi motiviral dejanje Raskolnikova. V mislih je imel maščevanje revščine, željo po oblasti, ki pa se je tepla z ljubeznijo do vseh ljudi.

Razberi iz odlomka razloge za umor, kot jih niza Svidrigajlov.

» Tu gre, kako naj vam povem, za svojevrstno teorijo, za isto, kakor če bi na primer menil, da je zločin dovoljen, če je njegov poglavitni namen dober. En sam zločin in sto dobrih del! Gre za to, da je za mladeniča, ki sposoben in čezmerno samoljuben, vsekakor zoprno, če ve, da bi moral na primer imeti samo kake tri tisočake, pa bi se vsa njegova kariera in življenjski cilj oblikovala drugače, a kaj, ko teh tisočakov nima. Dodajte temu še razdraženost zaradi lakote, tesnega bivališča, razcapane obleke, jasne zavesti o čudovitosti lastnega družbenega položaja, hkrati pa še položaja sestre in matere. Predvsem pa je krivo častihlepje, vse to sicer kljub dobrim nagnjenjem mogoče, kdo bi vedel …«

svojevrstna teorija, da je zločin dovoljen; lakota; položaj sestre in matere, častihlepje

Bralec si skuša pojasniti motivacijo za umor, četudi niti osrednji junak dela temu ni kos. Kljub prepričanju, da umora ne bo storil, se ta namreč vseeno zgodi. Ali je krivo zgolj naključje, slučajno slišana novica o tem, da bo starka sama doma?

	Stari ljudje so odveč in nič ne delajo.		Preizkusiti je hotel, ali lahko pride do cilja ne glede na žrtve.
	Starka je bila zoprna.		Hotel je voditi ljudi in manipulirati z njimi.
	Hotel je izboljšati družbo.		Starka je Dunjo nagnala iz službe.
	Ni hotel dovoliti, da bi se sestra žrtvovala zanj.		Aljona je bila brezsrčna oderuhinja.
	Sonja je bila pod starkinim vplivom.