E-gradiva > Slovenščina > Slovenščina za gimnazije in srednje šole > 2. letnik > Književnost > Evropski realizem in naturalizem >  Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zločin in kazen – 2 uri > Obravnava 2 Prijava

PRIPOVEDOVALEC

2

Sprva je načrt za delo predvideval zgolj krajšo povest, vendar je v Peterburgu delo preraslo v roman. Ker je bil z njim nezadovoljen, ga je sežgal in napisal znova, odločil se je tudi za spremembo  pripovedovalca iz prvoosebnega v vsevednega. Ta pa ne izreka svojih stališč, osebe skozi govor in misli izražajo lastna mnenja.

Imenuj pripovedovalca, povej, kdo in komu govori v tem odlomku.

» … Skratka, če se spominjate, nekako namigujete na to, da so na svetu taki ljudje, ki morejo … se pravi, ne, ki morejo, temveč ki imajo vso pravico počenjati vsakovrstne prestopke in zločine, in da za te ljudi tudi zakoni ne veljajo.«

Petrovič Rodji

3

»tega nisem rekel zaradi tvoje sramote in grešnosti, rekel sem zaradi tvojega velikega trpljenja. Da pa si velika grešnica, povsem drži,« je dodal skoraj zamaknjeno » najbolj pa si grešnica zato, ker si se zaman umrtvičila in prodala. … »

Rodja Sonji

» Tu gre, kako naj vam povem, za svojevrstno teorijo, za isto, kakor če bi na primer menil, da je zločin dovoljen, če je njegov poglavitni namen dober. En sam zločin in sto dobrih del! Gre za to, da je za mladeniča, ki sposoben in čezmerno samoljuben, vsekakor zoprno, če ve, da bi moral na primer imeti samo kake tri tisočake, pa bi se vsa njegova kariera in življenjski cilj oblikovala drugače, a kaj, ko teh tisočakov nima. Dodajte temu še razdraženost zaradi lakote, tesnega bivališča, razcapane obleke, jasne zavesti o čudovitosti lastnega družbenega položaja, hkrati pa še položaja sestre in matere. Predvsem pa je krivo častihlepje, vse to sicer kljub dobrim nagnjenjem mogoče, kdo bi vedel …«

Svidrigajlov o motivaciji za umor Dunji

avtor