E-gradiva > Slovenščina > Slovenščina za gimnazije in srednje šole > 2. letnik > Književnost > Evropski realizem in naturalizem >  Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zločin in kazen – 2 uri > Obravnava 11 Prijava

Psihološki realizem

Prisluhni odlomku. (Bere Andrejka Korman.)

»Pa kaj je z menoj?« je nadaljeval kakor v globoki osuplosti, ko je spet povesil glavo. »Če sem pač vedel, da tega ne prenesem, čemu sem potem trpinčil samega sebe? Saj sem že včeraj, ko sem šel delat tisto … vajo, saj sem že včeraj jasno doumel, da ne bom prenesel …Zakaj potem zdaj razglabljam o tem? Zakaj sem potem imel še doslej pomisleke? Saj sem že včeraj, ko sem odhajal po stopnicah, sam rekel, da je to podlo, gnusno in nizkotno … Saj me je že ob sami pomisli v budnem stanju obšla slabost in groza …«

Psihološki realizem ena izmed oblik realizma, ki temelji na dogajanju »v posameznikovi glavi«. Spremljamo njegove misli, občutke in doživljanja, zunanja stvarnost pa ni tako poudarjena. Zlasti zanimivi so seveda zapleteni liki, v sebi protislovni in razklani, ponavadi pa jih pripovedovalci stisnejo v skrajne situacije, ko človek reagira nepremišljeno in v agoniji. Po mnenju Dostojevskega so take situacije vsakdanje in tipične, saj pravi: »Realizem je tisto, kar seže globlje, na pa da zdrkne po površju …«

Tipično za realizem je namreč predstavljanje povprečnosti, kar po mnenju Dostojevskega ne odraža tiste prave resničnosti, ki je skrita v človeku samem.

Sporočilo dela

Kaj nam sporoča to delo?

Vodje lahko ubijajo.
Počneš lahko, kar želiš, le ujeti te ne smejo.
Človek ne more in ne sme vzeti življenja drugemu človeku, četudi se ne strinja z njim.

Odgovor je pravilen.

Odgovor je napačen.

V svoji obrambni drži človek hitro izoblikuje sporočilo dela: NIHČE NIMA PRAVICE DRUGEMU VZETI ŽIVLJENJA, saj je, če povemo z besedami Dostojevskega, »kazen božja« ali pa te ulovi »zemeljski zakon«.

Potem pa začnemo razmišljati. Ali res obstajata dve morali: ena za male in druga za velike ljudi? Kaj je človeku dovoljeno in kako sme ali lahko drug človek kako dejanje in kdaj kaznuje? Maščuje?

In tako vprašanje, nerazrešene dileme še iz Antigone, legalnega in legitimnega, s svojo brezčasnostjo sega v 21. stoletje: v pravo, v medicino in v politiko.

Ali lahko človek drugemu človeku vzame življenje in kdaj se sprašujejo vsaj tri področja znanosti.

O čem se sprašuje pravo?

smrtna kazen

Medicina?

evtanazija

Politika?

vladati za vsako ceno, žrtvovati življenje za cilj, terorizem?

avtor