Drama Strahovi je nastala leta 1881, prvič je bila uprizorjena leta 1889 v Nemčiji in Franciji. Avtor jo je sprva naslovil »Gengangere«, v pomenu »vračati se, duhovi, strahovi …« Igra je bila razglašena za najbolj nemoralno sodobno dramo. Med takratnim meščanstvom je delo z zlagano moralo zbudilo ogorčenje in odpor, saj se je avtor poleg vprašanja evtanazije dotaknil do takrat tabuja spolni bolezni.
Osvaldovo usodo so določili zakoni dednosti; postal je žrtev nemoralnosti in bolezni lastnega očeta, gospoda Alvinga. Avtor je dokazal, da človek podeduje tudi moralna nagnjenja – dokaz za to je Alvingova nezakonska hči Regine, ki odrašča v hiši poleg gospe Alvingove, ta pa spozna, da kljub prizadevanjem na njeno moralno podobo ne more vplivati. Podedovana nemoralna kri jo namreč žene na moralno izkrivljena pota.